"Podpis pogodbe bi bil brezpredmeten," je izjavil sicer evroskeptični poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je s tem Lizbonski pogodbi po nedavnem irskem "ne" verjetno zadal smrtni udarec. Poljska ustava namreč predvideva, da sta za ratifikacijo mednarodnih pogodb potrebna tako soglasje obeh domov parlamenta kot podpis predsednika republike.

	Trditev, da EU ne more delovati brez reformne pogodbe, ne vzdrži trezne presoje. Lech Kaczyinski

Konec marca sta se desnoliberalni poljski premier Donald Tusk in narodnokonservativni predsednik Kaczynski dogovorila o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki jo je medtem že potrdil parlament, a vse kaže, da se je po spodletelem irskem referendumu evropski integraciji nenaklonjeni predsednik opogumil in vrnil na stare tirnice, ki ne vodijo k tesneje povezani EU.

Sarkozy na razpotju
Upor poljskega predsednika je hud udarec za Francijo, ki je 1. julija prevzela vodenje EU. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je med prednostne naloge predsedovanja vnesel nadaljevanje procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe, bo ta cilj moral opustiti ali pa sestaviti novo pogodbo. Voditelji držav EU so se sicer na srečanju 12. junija dogovorili, da bodo nadaljnjo usodo pogodbe zakoličili oktobra.

Modro osvetljeni Eifflov stolp z 12 zvezdami, simbolom EU © Reuters

Francoski spektakel ob začetku predsedovanja
Francija je začetek predsedovanja EU obeležila s prižigom luči na znamenitem pariškem Eifflovem stolpu, kar je malo po enajsti uri v ponedeljek zvečer izvedel francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Prireditve se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Glavne prioritete Francije med vodenjem EU so priseljevanje, podnebne spremembe, obrambna, kmetijska politika in prej omenjeni proces potrjevanja Lizbonske pogodbe.