V Zemljino atmosfero je raketa Dolgi pohod 5B vstopila nekje nad Indijskim in Tihim oceanom. ZDA so Peking ostro kritizirale, ker ni vnaprej razkril lokacije vrnitve rakete.

Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, Peking z njo ni delil "specifičnih informacij o potovanju" rakete, potrebnih za določitev lokacije, kjer naj bi ostanki rakete padli nazaj na Zemljo. Predstavnik Nase Bill Nelson je ravnanje Pekinga na Twitterju označil kot neodgovorno in tvegano.

22 ton lahko pade tudi na poseljeno območje

Raziskovalni center Aerospace Corp iz Los Angelesa, ki ga financira ameriška vlada, je že pred dnevi opozoril, da je neodgovorno in nepremišljeno dopustiti, da se del rakete, skupaj težke več kot 22 ton, nenadzorovano vrne nazaj na Zemljo.

Trup rakete sicer med padanjem skozi atmosfero razpade, a ostanejo lahko tudi relativno veliki deli, ki predstavljajo morebitno nevarnost ljudem, če slučajno padejo na poseljeno območje.

Iz Pekinga so vnaprej sporočili le, da bodo pozorno spremljali vrnitev ostankov rakete in da ti predstavljajo izredno majhno tveganje za kogarkoli na Zemlji. Po sinočnji vrnitvi je nato kitajska vesoljska agencija objavila, da je večina ostankov rakete v atmosferi zgorela. Kot lokacijo ponovnega vstopa rakete je navedla morje Sulu v Tihem oceanu, na jugozahodu Filipinov.

Ameriško vesoljsko poveljstvo je medtem sporočilo, da je raketa v Zemljino atmosfero vstopila nad Indijskim oceanom v soboto ob 17.45 po srednjeevropskem času. Za več informacij je ljudi napotilo na kitajske oblasti, piše britanski BBC.

Kitajci pospešeno gradijo lastno postajo

Kitajska je z raketo Dolgi pohod 5B (na zgornji fotografiji) minuli konec tedna izstrelila drugega od treh modulov, potrebnih za dokončanje svoje vesoljske postaje. Laboratorijski modul Wentian je namenjen znanstvenim preizkusom, služil pa bo tudi kot rezerva osrednjemu modulu vesoljske postaje, ki je v vesolju od aprila lani. Raketa je poletela iz vesoljskega centra Wenchang na kitajskem otoku Hainan.

Tiangong bo, ko bo končan, druga stalna vesoljska postojanka poleg Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Če bo ISS leta 2024 prenehala delovati, kot je načrtovano, bo Kitajska postala edina država z vesoljsko postajo.