Na Poljskem, Češkem in v Avstriji še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere. Poljska vlada se zaradi opustošenja na jugozahodu pripravlja na razglasitev stanja naravne katastrofe. Poplavni val se še naprej širi tudi na Češkem. V Avstriji je najhuje v deželi Spodnja Avstrija, kjer je sicer noč minila mirno. Danes pričakujejo nove padavine.
Na nekaterih območjih Češke so v treh dneh zabeležili količino dežja, ki jo običajno zabeležijo v obdobju treh mesecev. V številnih krajih so bile potrebne evakuacije prebivalcev. Marek Joch iz mesta Lipov na jugovzhodu države je dejal, da je Lipov odrezan od sveta, naslednji poplavni val pa še pričakujejo. "Vsi poskušamo pospraviti, kar se da, da bi preprečili nova razlivanja. Na žalost nihče ne ve, kdaj se bo voda umaknila. Preživeti moramo do torka, to še ni konec," njegove besede povzema BBC.
Povsem odrezano od sveta je tudi mesto Jesenik. Reševalci so s čolni in helikopterji iz mesta rešili več sto ljudi. Z območja Opave so evakuirali okoli 10.000 prebivalcev. Župan Tomas Navratil je za češki javni radio dejal, da so razmere hujše kot leta 1997, ko so Češko prizadele katastrofalne poplave.
Poplavni val na Moravi je dosegel Litovel, mesto približno 200 kilometrov vzhodno od Prage. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o v celoti poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, češ da v prihodnjih urah pričakujejo naraščanje vodostaja.
Najvišja stopnja nevarnosti velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi. V mestu Usti nad Labem bodo danes postavili nove poplavne pregrade.
Razmere so kritične
Več deset tisoč ljudi v regiji Kłodzko je brez električne energije in povezav. Približno 1.600 ljudi so evakuirali. V nedeljo je župan sporočil, da je mesto "izgubilo bitko" proti poplavam in da so razmere kritične.
V poljskem mestu Stonie Slaski se je porušil jez. Zrušil se je tudi eden od mostov. Poljsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so vojaki, ki nudijo pomoč lokalnemu prebivalstvu, odrezani od kopenske poti nazaj.
Poplavljeno je tudi mesto Glucholazy. Prebivalka Zofia Owsiaka je dejala, da so vsi "prestrašeni" in da "ni upanja, da se bo dež ustavil".
Poljski premier Donald Tusk je za dopoldne sklical krizno zasedanje vlade, kjer naj bi predstavil odlok o razglasitvi stanja naravne katastrofe.
Ponoči je bilo najhuje v mestu Nysa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.
Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo stanje na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo. Napovedi so po novem bolj pesimistične kot doslej, vseeno pa zaradi boljše infrastrukture naj ne bi bilo tako hudo kot ob poplavah Odre leta 1997, ko je bila poplavljena tretjina mesta.
"Katastrofa epskih razsežnosti"
Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.
"To je katastrofa epskih razsežnosti," je dejal Emil Dragomir, župan Slobozie Conachi v romunski regiji Galati, kjer je poplavilo 700 domov. Iz omenjene regije poročajo o petih smrtnih žrtvah.
"Ponovno se soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj prisotne po vsej evropski celini in imajo dramatične posledice za ljudi," je dejal romunski predsednik Klaus Iohannis. Pozval je h krepitvi sposobnosti predvidevanja ekstremnih vremenskih pojavov.
Tako na Češkem kot tudi v sosednji Avstriji se danes obetajo nove padavine, ki bi lahko razmere še poslabšale.
Opozarjajo, da ni še konec
Avstrijska vlada je območje 24 vasi v Spodnji Avstriji razglasila stanje naravne nesreče. Od tam so že v soboto začeli evakuirati ljudi. Kancler Karl Nehammer je dejal, da bodo prihodnji dnevi izredno težki in zahtevni. Vremenoslovci napovedujejo obilne padavine v prihodnjih urah.
Čeprav so se na Dunaju poplavne vode nekoliko znižale, se tam tudi danes soočajo s težavami v javnem prometu. Podzemna železnica denimo obratuje le delno. Proti jugu in zahodu prestolnice pa trenutno ne vozi noben vlak državnih železnic.
Na območju avstrijskega St. Poeltna je v štirih dneh padla polovica letnega povprečja padavin.
Bo vsaj manj denarja za vojno v UA !
Vremensko vojskovanje je poleg injekcijskega vojskovanja zelo dober biznis. EU vsako leto za zapraševanje in zastrupljanje neba porabi okoli 70 …
Spet ga je naje**l reven narod