Abilaš Jeraija je danes običajni desetletni deček iz Šri Lanke, pred desetimi leti pa ga je ves svet spoznal kot dojenčka 81. Šele dva meseca je imel, ko ga je odplaknil silovit cunami, reševalci pa so ga nato našli pod ruševinami. Bil je 81. srečno rešeni malček na Šri Lanki.
Devet parov trdilo, da so starši
Ko so ga prinesli v bolnico, se je pojavilo kar devet parov, ki so trdili, da so njegovi starši. Ker več tednov nihče ni odstopil od svojih trditev, je reševanje spora prevzelo sodišče.
Na obravnavi pa se je pojavil le en par, Junita in Murugapillai Jeiraja. Kljub temu sta morala starševstvo dokazati z DNK testom. Odpeljali so ju v 320 kilometrov oddaljeni Colombo, kjer se je izkazalo, da je otrok res njun. Po več kot 50-ih dnevih sage je bil tako mali Abilaš spet z mamo.
To je le ena izmed zgodb iz najhujše naravne katastrofe v novejši zgodovini, ki je zahtevala okoli 230.000 življenj, od tega več kot 130.000 samo v Indoneziji.
26. decembra 2004 ob 7.58 je močno streslo dno Indijskega oceana, ko se je indijsko-avstralska plošča zarila pod evrazijsko ploščo. Žarišče potresa z magnitudo 9,1 je bilo 255 kilometrov zahodno od indonezijskega otoka Sumatra, tresenje tal pa se je čutilo več tisoč kilometrov stran.
Del oceanskega dna se je dvignil za več metrov, kar je sprožilo ogromen plimni val, ki se je širil proti vzhodu in zahodu ter dosegel 15 držav od Avstralije do Tanzanije.
35 metrov visoki valovi
Cunami je na kopno naprej treščil v pokrajini Aceh na Sumatri. Do 35 metrov visoki valovi so tam ubili več deset tisoč ljudi. V Indoneziji je katastrofa po uradnih podatkih zahtevala več kot 130.000 življenj, vendar tamkajšnja vlada ocenjuje, da je število mrtvih, vključno s pogrešanimi, precej višje, celo do 230.000.
Na zahodu Tajske se je morje za nekaj minut umaknilo za do sto metrov od obale, preden jo je dosegel do deset metrov visok cunami. Umrlo je več kot 5000 ljudi, med njimi več kot 1000 turistov.
Na zahodu so plimni valovi najhuje prizadeli Šrilanko in Indijo, kjer je umrlo 35.000 oz. 12.000 ljudi. Katastrofa je terjala žrtve še v več kot desetih državah, tudi v Afriki.
Po ocenah strokovnjakov se je ob potresu na površini sprožilo 1500-krat več energije kot ob atomski bombi v Hirošimi, v žarišču na globini 30 kilometrov pa še precej več.
Več milijard pomoči
Mednarodna skupnost je po potresu in cunamiju stopila skupaj in z obsežnimi akcijami pomagala pri obnovi opustošenih območij. Države in organizacije so prispevale več milijard dolarjev pomoči. Tja so na pomoč pohiteli tudi mnogi prostovoljci in predstavniki nevladnih organizacij.
Številna območja, ki so bila pred katastrofo obubožana in zanemarjena, so tako danes veliko bolj urejena. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je mednarodna skupnost samo za indonezijsko pokrajino Aceh namenila skoraj sedem milijard dolarjev pomoči ter tam zgradila več kot 140.000 domov, šol in bolnišnic in na tisoče kilometrov cest.
V pokrajini Aceh pa je cunami pripomogel tudi k hitrejši sklenitvi miru med uporniki, ki so se borili za neodvisno državo, in indonezijskimi oblastmi. Naravna katastrofa, ki je ubila na desettisoče ljudi, je končala dolgoletno vojno. Uporniki in indonezijska vlada so podpisali mirovni sporazum, ki velja še danes.