Članice unije se sicer zavedajo, da je zaradi vse hujše vojne v Siriji, ki je terjala že več kot 70.000 življenj, nekaj nujno ukreniti, a vendar večina opozarja pred drznostjo in posledicami oboroževanja sirske opozicije.

"Preučiti moramo načine za okrepitev podpore zmerni sirski opoziciji, še posebej politične in ekonomske," je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton po prvem dnevu zasedanja.

O svežnju sankcij EU proti Siriji je treba ponovno odločiti do 1. junija in ministri bodo po besedah Ashtonove to priložnost izkoristili za "preučitev vseh možnosti za dosego cilja EU", ki pa je "politična rešitev" in "konec prelivanja krvi".

Podobno je poudaril nemški zunanji minister Guido Westerwelle, češ da ne bi smeli biti osredotočeni na vojaško, temveč na politično in ekonomsko pomoč opoziciji. Omenil je tudi možnost omilitve ekonomskih sankcij.

"EU mora pomagati z orožjem"

Zagovornika odprave embarga, britanski in francoski minister, William Hague in Laurent Fabius, se z mehčanjem ekonomskih sankcij sicer strinjata, a vztrajata, da mora EU dlje in pomagati tudi z orožjem.

Sirska opozicija se namreč po njunem prepričanju brez tega ne more upirati režimu predsednika Bašarja al Asada, ki ga oborožujeta Rusija in Iran. Umik embarga sta utemeljila tudi z nevarnostjo uporabe kemičnega orožja.

Francije in Velike Britanije ni v petek javno podprla nobena druga članica, najbolj odločno proti pa sta bili Avstrija in Češka. Slovenija je v taboru previdnih. Pripravljena je na pogovore, a želi tehtne argumente.

Ministri sicer na neformalnem zasedanju, v bruseljskem žargonu imenovanem gymnich, po kraju prvega srečanja te vrste, razpravljajo tudi o pregledu prvih dveh let delovanja evropske diplomatske službe, ki bo končan poleti.