Nasilneži, med katerimi so bili tudi običajno "mirni in poslušni državljani", so zasedli center, v katerem so bili prosilci za azil, in vpili slogane proti tujcem, metali kamenje in na koncu požgali stavbo, v kateri se je takrat nahajalo okoli sto večinoma vietnamskih "gastarbajterjev", piše Deutsche Welle. Neredi so trajali več dni, preden je policija dojela, da bi morala resneje ukrepati. Pred stavbo se je namreč zbralo kakšnih tisoč nasilnežev iz vse Nemčije.

Izbruh nasilja ni bil presenečenje

Izbruh nasilja nad tujci je bil presenečenje samo za tiste, ki so mižali na obe očesi, piše časnik. Nemčija se je po združitvi soočala s hudimi socialnimi problemi in drugimi političnimi vprašanji. Situacija se je pripravljala nekaj tednov pred samim napadom, ko so morali prebivalci prepolnega doma zaradi nečloveških razmer in visokih poletnih temperatur kampirati v parku pred stavbo. Kmalu po tem so se prebivalci začeli pritoževati zaradi smeti, hrupa in kraj. Nasilje proti je bilo toliko večje, ker je vsak peti prebivalec vzhodnega dela takrat zaradi združitve ostal brez zaposlitve.

Svoje so prispevali tudi mediji in pravosodje

K splošnemu vzdušju so prispevali tudi mediji, se spominja Wolfgang Richter, nekdanji uradnik za vprašanja priseljencev, ki so pisali o "kriminalcih-prosilcih za politični azil" in "rekah beguncev" (večinoma iz nekdanje Jugoslavije), ki so prihajali v "do vrha polno" Nemčijo.

Da je bil škandal še večji, je poskrbelo pravosodje. Kaznovalo je namreč le 44 kršiteljev, najvišja zaporna kazen je znašala tri leta za zapahi.