Po tekmovalni upokojitvi srebrnega olimpijca iz Ria Vasilija Žbogarja sta ta čas edini v slovenskem jadranju, ki lahko v enem od desetih olimpijskih razredih posežeta povsem v svetovni in evropski vrh. Aprila lani sta na EP v Palmi de Mallorci osvojili bronasto kolajno, zlato pa sta si prijadrali julija predlani v Aarhusu na Danskem. V Riu sta zaradi dveh diskvalifikacijah izgubili možnost boja za medalje.
Uvodno tekmo svetovnega pokala v ZDA bosta izpustili, tekmovati pa bosta začeli spomladi v Palmi de Malorci. Po medaljah na EP bosta dali prednost svetovnemu prvenstvu v grškem Solunu, kjer si tudi želita povzpeti na zmagovalne stopničke. Jeseni bosta odšli tudi na regati v Tokio kot prvo stopnico pri gradnji olimpijskega nastopa 2020.
Pozorneje pri pravilih
"Dobri štirje meseci so minili od OI v Riu, je še nekaj grenkega priokusa, čeprav sem zadovoljna s šestim mestom. Obenem sva nabrali dovolj motivacije za napad na medalje na OI v Tokiu. V pripravah na sezono bova še več pozornosti posvetili poznavanju pravil, kar je bilo, kot se je izkazalo, zelo pomembno tudi v Braziliji," je povedala krmarka Tina Mrak.
Ko sta v Riu Slovenki prišli v cilj desete, predzadnje regate, sta držali tretje mesto, vendar sta nekaj ur kasneje padli na sedmo. Razlog je bila pritožba japonske posadke, Slovenki, ki sta se neuspešno pritožili, ker sta menili, da bi morali biti diskvalificirani Japonki, pa sta ostali le s teoretičnimi možnosti za kolajno.
"V Riu sva odlično jadrali, dobro sva se znašli v vseh pogojih in bili ves čas v vrhu. V regato za medaljo sva šli jezni zaradi prejšnjega za naju neugodnega in nepravičnega razpleta, bilo nama je v užitek in sva se borili od starta do cilja. Ker sva ves čas pumpali v vetru, sem že med regato dejala, da ne čutim več rok, toda v cilj sva prišli z veliko prednostjo. Te pozitivne občutke morava le še peljati naprej," pa je napovedala flokistka Veronika Macarol na predstavitvi ekipe v vojašnici Edvarda Piperka v Ljubljani; jadralki sta namreč članici športne čete slovenske vojske.
Po njenih besedah je bila regata za medalje na OI njuna najboljša doslej. "Vsem sva dokazali, kam sodiva. Kljub diskvalifikaciji in protestu japonske posadke naju je vse skupaj, ker nisva potem mogli več v boj za odličja, še bolj motiviralo. Zato imava tudi visoke cilje za naprej."
Čez tri leta in pol lahko posežeta po kolajni
Bolj podrobno je njun olimpijski nastop v Riu opisal trener Tomaž Čopi, tudi sam olimpijec s kopico medalj na velikih tekmovanjih. "Z Mrakovo sem bil že na OI v Londonu, vendar z drugo flokistko. Macarolova je po tem, ko se je pridružila Mrakovi, v zelo kratkem času obnovila svoje jadralno znanje. Vse skupaj je steklo bolje kot sem pričakoval. Ta štiri leta pa so bila kljub vsemu težka, saj jadranje za dekleta ni enostavno. Obe sta se zelo izkazali. Žal mi je tega nastopa na OI v Braziliji, ker bi lahko dosegli več. Bilo je veliko kritik, da ne bosta najbolje pripravljeni, vendar sta v tednu dni na prizorišču OI padli v tekmovalni ritem. Ta začetek nam bo še posebej ostal v spominu. Žal nam je dveh diskvalifikacij, posebej druge. Zaradi te sem zbolel in se je vse vleklo še v regato za medalje in sem se moral nato do konca pozdraviti doma," je povedal Čopi in dodal, da sta jadralki dokazali, da lahko čez tri leta in pol v japonski prestolnici posežeta po olimpijski medalji.
Čopi je v času olimpijskih priprav obljubil, da bo Mrakovo in Macarolovo popeljal na Triglav in to so v septembru tudi storili. Po OI sta si jadralki vzeli čas za družini, imeli sta vojaško usposabljanje, počitnice tudi na snegu. Macarolova si je privoščila s fantom kajtanje, kjer jo je s poškodbo odnesla njena slabša polovica. Decembra je bilo še toplo in možnost za jadranje, januarja, ko sta običajno odšli na vadbo v toplejše kraje, pa bosta tokrat ostali doma, da bo Macarolova opravila še nekaj študijskih obveznosti za fakulteti za arhitekturo.
Poleg Čopija v ekipi ostaja Peter Kunc, ki je začel nekaj mesecev pred OI skrbeti za psihološko pripravo, Andrej Kocjan bo skrbel za fizično pripravo Mrakove, za moč Macarolove skrbi veslaški trener Iztok Butinar, za fizioterapijo pa Mira Ivančič.