Kaj menite o dosežkih Tine Maze na svetovnem prvenstvu v Vailu?
Odgovor je povsem jasen. To je fantastično, fenomenalno. Tina je legenda, ki se v Sloveniji na nobenem področju ne bo tako hitro ponovila. 

Pred njo sta še nastopa v veleslalomu in slalomu …
Vsi mislijo, da je še dve kolajni zelo lahko osvojiti, govorijo o cilju petih odličij. A to nikakor ni lahko. V veleslalomu in slalomu je konkurenca zelo velika, po vseh teh uspehih pa je Tina že tudi malce načeta. Ni nujno, da bo še kaj osvojila, a to se vseeno lahko tudi zgodi. Vedno sem govoril, morda je izjema le kombinacija, kjer je udeležba nekoliko skromnejša, da je že vsaka uvrstitev med šesterico najboljših v svetovnem pokalu vrhunski uspeh.

Kaj pa nastopi ostalih Slovencev? Omenili ste kombinacijo ...
Lepo je videti, ko se štiri Slovenke uvrstijo med prvih 12. Če pa bi gledali s povečevalnim steklom, pa bi v kombinaciji izvzel smukaški nastop Ilke Štuhec, kjer je šlo kar nekoliko mimo nas, da je ugnala tudi Lindsey Vonn, ta se ni sprehajala po progi, ampak je želela zmagati, in slalom Ane Bucik. Dosegla je tretji najboljši čas. Ostalo je bilo primerno njihovemu znanju, ki pa v individualnih disciplinah še ni tako dobro, da bi se dekleta lahko uvrščala med deset.

Kaj pa fantje?
To je trenutno stanje našega smučanja, slovenska javnost si želi seveda več. Časi, ko smo imeli močno moško in žensko ekipo, so minili. Posamezniki so takrat že z vstopom v reprezentanco morali biti med najboljšimi na svetu. Tega zdaj nimamo. Deseto mesto Klemna Kosija v superveleslalomu je v tem trenutku zelo lep rezultat, ostalo pa je v okviru njihovih znanj. 

Foto: Žurnal24 O izplačilih po domače je Vogrinec leta 2008 dejal, da formalnopravno morda res Kaj se bo zgodilo s slovenskim smučanjem, če se Mazejeva odloči po sezoni za konec kariere?
Prav gotovo bo to hud udarec. Ampak to je za pričakovati. Dekle bo staro 32 let, najedla se je vseh teh medalj. Od nje je odvisno, ali bo še zbrala dovolj motivacije, energije za nadaljevanje športne poti. Prihodnje leto ni velikih tekmovanj, da pa bi vlekla svojo kariero do naslednjih olimpijskih iger v Južni Koreji, pa je verjetno bolj znanstvena fantastika. Odločila se bo sama, za slovensko smučanje pa bo ta odhod vsaj v prvih letih imel velike posledice. Izginil bo iz področja, ki je prinašal kolajne, izginil bo iz večine mednarodnih medijev, upam pa, da bo vsaj v naši državi ostalo nekaj podpore za ta šport. 

Brez uspehov bo podpora vsekakor padla.
To je sigurno. Čeprav ni tudi nemogoče, da bi se reči hitro premaknile na boljše. Pri fantih v hitrih disciplinah na primer. Dva, trije fantje so na čelu s Kosijem in Martinom Čaterjem še zelo mladi za smuk, stari so 23 let. Znano je, da je v smuku prava starost za uspehe precej višja. V hitrih disciplinah potrebuješ izkušnje, več tekem na težkih progah. Tisti, ki šestkrat, sedemkrat prevozi Kizbühel ali Wengen, ga bo osmič precej uspešneje obvladal kot pa nek „balavac“, ki prvič nastopa na enem izmed najtežjih smukov. Če naši fantje že zdaj kažejo neke rezultate, obstaja lepa možnost, da bo nekdo čez dve ali tri leta že odlično nastopil. Pri tehničnih disciplinah je položaj težji. Bistvene so startne številke. Če si jih ne bodo izboljšali, do tega pa lahko pridejo z uvrstitvami med prvih 15 v svetovnem pokalu, to se do zdaj ni zgodilo, bo zelo težko. S številko 40 v teh disciplinah nimaš možnosti. 

Kakšno pa bo stanje čez recimo osem let? Nekoč smo bili zelo uspešni na mladinskih svetovnih prvenstvih, zdaj ni več tako.
Nekaj mlajših vseeno kaže nekaj. Če se ustavimo pri Ani Bucik, ki je ena mlajših tekmovalk, vsaka čast za predstavo v kombinaciji. Ker nekaj obeta v prihodnosti. Do mladinskega naslova se lahko sicer pride kar hitro, treba je podrobneje pogledati 14 in 15-letnike. Prve tekme FIS kamor vstopajo ti smučarji, kažejo na neke solidne izide. Jasno, da je nato do svetovnega pokala še dolga pot. Vedno znova se ponavljam: konkurenca nam je ušla. Če jih želimo ujeti, moramo delati bolje in več kot tekmeci. Če tega ne bomo storili, bo razlika le še večja. 

Foto: Žurnal24 Tone Vogrinec, ki bo odbor vodil brez plačila, ocenjuje, da zamujamo leto in pol Za več in boljše so potrebne finance, SZS, klubi pa niso ravno v dobri kondiciji.
Res je, največ na vse skupaj vplivajo finance. To je drag šport, z njim se ne moreš ukvarjati za domačo hišo. V vseh drugih športnih panogah, atletiki, nogometu, košarki, lahko vadiš v svojem kraju bivanja. Odkar obstajajo plastične skakalnice, rolerji v smučarskih tekih, je le še alpsko smučanje odvisno od dolgih potovanj po svetu. Če želiš biti res dober, moraš poleti oditi na južno poloblo, plačuješ drage hotele, prevoze, žičnice, celo najem prog. To je zelo drago. Če ti tega denarja nimaš in se odločiš, da ne boš odšel v Južno Ameriko, na ledenike se namesto julija odpraviš šele oktobra, potem delaš manj kot konkurenca in zaostajaš. Brez denarja ni muzike. 

So pri SZS še sposobni priti na zeleno vejo?
Nikoli ne reci nikoli. A najprej je treba tu urediti nekatere organizacijske reči. Alpsko smučanje je kot neko peto kolo pri SZS. Prišlo je do razpustitve alpskega odbora, ni direktorja discipline, obstaja kup problemov … Šele nato sledi akcija. Samo od sebe ne pride nič.