Pravkar sta se poslovila Sani Bečirović in Boštjan Nachbar. Je to nek konec za vašo generacijo?
Jaz sem že toliko časa v temu, da me povezujejo z eno, pa nato z drugo in tretjo generacijo. Tako mlad sem začel, da sta bila Sani in Boki tudi moja generacija, a enako bi lahko rekel še za mlajše košarkarje. Je pa to res nek zaključek. Gre za generacijo, ki se je kakšnih deset let borila z legendami evropske košarke. 

Pred letom dni je Slovenija osvojila zlato na evropskem prvenstvu. Po imenih ste bili kolajno sposobni doseči tudi vi.
Nihče ne pogleda, kakšna imena so bila takrat v reprezentancah. To bi bilo treba pogledati. Eno je, če ti igraš proti nekemu Igorju, ali pa ti nasproti stoji Andrej Kirilenko, povsem drugo, če za Nemčijo nastopa Dirk Nowitzki. Na Poljskem 2009 nas je od odličja morda ločila ena žoga, vsaka reprezentanca pa je imela po 12 top košarkarjev. Srbi, Španci, Grki na primer z Diamantidisom, Zizisom, Fotsisom, Bourousisom, Francozi s Tonyjem Parkerjem... Teh igralcev ni več. Lani je bila enkratna priložnost, da se naredi korak naprej, naša vloga pa je bila pri tem, kot zdaj vidimo, da vrsto let konstantno držimo slovensko košarko na evropskih in svetovnih prvenstvih.

Sani Košarkarska legenda Sani Bečirović čustveno o spominih ...

Kako ste doživeli zlato?
Vsak od nas si šteje nekaj zaslug za lanski uspeh fantov. Na koncu koncev mi nimamo kolajne okoli vratu, ampak osebno sem se počutil zelo ponosnega. Vsa leta smo držali nek kult košarke, podpora navijačev se ni zgodila kar čez noč. Začelo se je v Beogradu 2005, nato pa se ta kultura ni več ustavila. Seveda si vsak želi kolajno, škoda, da nam ni uspelo 2009 na primer. Vsakdo, ki je bil nekaj let v reprezentanci, pa je bil verjetno globoko v sebi zadovoljen, da je do tega prišlo. Občutek imamo, da smo k temu dodali lep delež.

Le leto kasneje ne izgleda dobro za uvrstitev na svetovno prvenstvo.
Se popolnoma strinjam, da izgleda slabo. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Slovenija ima dva milijona ljudi in ne more imeti pet reprezentanc, ker preprosto nima bazena ljudi. Velikim državam so te kvalifikacije bolj ustrezale. Če pri nas ne more igrati šest evropskih prvakov, je to povsem drugačna zgodba. V velikih državah je lažje. Mi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo ne moremo uvajati mlade, še neuveljavljene košarkarje in od njih zahtevati, da se uvrstijo na SP. To kaže, da takšen dosežek ni lahka stvar. Kar smo počeli zadnjih 15 let, ni samoumevno, kot si morda marsikdo predstavlja. Pravzaprav ne moremo kriviti te generacije, če se ne bo uvrstila na SP, ker se enostavno ni uspela zbrati, ker fantje niso mogli priti. Zakaj so ti razlogi, pa jaz ne znam spolitizirati. Zakaj je Fiba izbrala takšno tekmovanje, kaj je Fiba, kaj ni, spor z Evroligo ... Jaz sem mnenja, da je bilo to boljše početi čez poletje. Mi smo imeli na voljo, da smo mesec dni gradili kult, gradili kemijo v ekipi. Zdaj pa nekoga ni in je treba poklicati drugega, ta pa se bo le nekaj dni pripravljal z moštvom. Morda gre za odličnega košarkarja, a ima tako malo kilometrine z ekipo, da na koncu izpade slabo. To se nam pozna. Slovenija je košarkarsko velika država, a je tudi fizično majhna. Bomo videli, kako bodo igrale primerljive države kot sta na primer Latvija, Litva. V petnajstih letih, ko so me poklicali, sem prišel. Ni bilo razmišljanja ne, ja. Meni je reprezentanca dala veliko. Dala mi je vse prijatelje, dala mi je izjemne odnose z ljudmi. Če to ni vrednost, potem ne vem, kaj je vrednost. Poleg seveda košarkarskih zadev, uspehov, veselja.

Nachbar: "Evropski prvaki bi se morali tudi obnašati kot evropski prvaki"

Med kariero ste okusili tudi igranje v ligi NBA. Kaj pričakujete, da bo čez lužo dosegel Luka Dončić?
V NBA odhaja kot najkoristnejši igralec Evrolige, evropski prvak. Dončić ima neverjeten talent za košarko, neverjeten občutek. Če bo delal na fizičnem delu, mislim, da pri tem ne odkrivam tople vode, bo izjemen igralec tudi v NBA.

Kot tretji izbor na naboru bo prišel do priložnosti.
Seveda. Kot tretji pick imaš na voljo več igralnega časa, dobiš več priložnosti, imaš več svobode. Je pa res, da če tega hitro ne opravičiš, se zna zgoditi, da dobiš 'hvala tebi in tvoji družini, želimo ti uspešno pot v tvoji prihodnosti'.

Tretji izbor pa verjetno prinaša tudi takojšen pritisk tekmecev.
Saj se borijo. Nima veze, zdaj je boj. Američana še bolj podžgeš, če mu rečeš, da je nekdo boljši od njega. Fantje se bodo grizli, boj bo trd. Vsaka dvorana v ZDA ima na stropu napisano 'No pain, no gain'. Temu krvavo sledijo, Dončiću ne bo nič kaj lahko. Sam nisem bil evropski prvak, nisem bil MVP Evrope, on je bil. Mislim, da si zasluži vso podporo, da svojo igro v NBA prenese še na višjo raven.

Foto: Saša Despot uroš slokar

Sami ste zdaj v Švici košarko povezali s službenimi zadevami.
V Švici sodelujem pri računalniškem start up podjetju, kjer sodelujemo s številnimi podjetniki in donatorji. Eden od teh je ljubitelj košarke in ima svoj klub. Sprva so mi dejali v šali, če bi igral za njih, nato pa je vse postalo že bolj resno. Jaz sem se žrtvoval (smeh). Rekli so mi: 'Igral boš!' Ok. Nato so dejali: 'Dve leti boš igral!' Počakajte malo. Na koncu smo se dogovorili, že zato, ker dobro sodelujemo. Morda bom preko košarke spoznal še več ljudi, morda nove investitorje. Dejansko tudi sam ne vem, kako je z ligo. Glede na to, da sem vprašal, če lahko odidem na Nachbarjevo in Bečirovićevo poslovilno tekmo in so mi dejali, da si naj kar vzamem deset dni, je razumljivo, kako potekajo reči. Je pa treba gledati v prihodnost, nisem več tako mlad in že gledam, kako bi si še za naprej odprl nekaj vrat v računalništvu, v programerstvu. Po zaključku kariere bi lahko izkoristil svoje 'računalništvo'. Ponudila se mi je priložnost, da poleg tega še igram košarko in zakaj tega ne bi izkoristil? Res pa ne vem, kakšno košarko igrajo v Švici, če sem odkrit. Če bo trajalo en mesec, ali se bom sploh znašel, ali ne. Super bo, če bom lahko košarko povezal s poslom, če pa ne, bo pa treba poiskati nove stvari. Zdaj bom začel spoznavati, kaj je s to prvo švicarsko ligo. Kdo, kaj, kako. Ko sem pogledal, je bil klub četrti na lestvici.

Ste imeli stike tudi s slovenskimi klubi?
Sem. A na vse skupaj zdaj že gledam bolj dolgoročno. Vsi so bili zelo prijazni, zelo uvidevni, nimam ene slabe besede. Od Primorske, Olimpije, Šenčurja. Vsi so bili zelo korektni. Krka. Bila je debata o temu, a sem sam dejal, da imam v Švici tudi zgodbo za naprej. Ne vem pa, kako se bo razpletlo.