Pozneje je Leon Štukelj dodal še eno, do konca olimpijske kariere leta 1936 pa se je njegova zbirka olimpijskih odličij povečala na tri zlate, srebrno in dve bronasti.

Štukelj tako ostaja najuspešnejši slovenski olimpijec. Prvo zlato si je priboril v mnogoboju, kjer je slavil v skupnem seštevku po sedmih športnih disciplinah (drog, bradlja, krogi, konj z ročaji, skok čez konja - vzdolž, skok čez konja - na širino in plezanje po vrvi). Tej medalji je dodal še posamično na drogu. Olimpijsko bero je nadaljeval čez štiri leta v Amsterdamu, ko je bil zlat na krogih in bronast z ekipo ter v mnogoboju.

Leta 1932 tedanja jugoslovanska reprezentanca ni odpotovala v Los Angeles, toda leta 1936, ko mu je bilo že 38 let, je še zadnjič nastopil na olimpijskih igrah. V Berlinu je osvojil srebro na krogih ter tako končal svojo več kot uspešno športno pot.

Sydneya 2000 ni dočakal

Leta 1996, ko je bil star 98 let, je Štukelj požel svetovno slavo. Na slavnostnem odprtju iger v Atlanti se je na odru znašel v družbi največjih svetovnih športnih legend. Pozdrav je slovenskemu olimpioniku namenil tudi takratni predsednik ZDA Bill Clinton.

Štukelj je imel leta 1998, ko je 12. novembra dopolnil sto let, veliko obveznosti, ne le na športnem področju. Tako je obiskal tudi sedež OZN v New Yorku. Vrhunec je bilo praznovanje stoletnice v njegovem rojstnem kraju Novem mestu, kjer so mu pripravili gimnastično akademijo Ave, Triumphator, katere gosta sta bila tudi Juan Antonio Samaranch in takratni slovenski predsednik Milan Kučan. Štuklja so v MOK povabili tudi na slavnostno odprtje iger v avstralski Sydney leta 2000, a jih najboljši slovenski olimpionik ni dočakal.

Umrl je le štiri dni pred 101. rojstnim dnevom, 8. novembra 1999.