Prvič boste nastopili v nekoliko višji kategoriji.
Pravzaprav ne vem, kaj naj pričakujem. V Glasgow odhajam zelo sproščeno, zanima me, kakšno je vzdušje na tako velikem tekmovanju. Bil sem že na svetovnih in evropskih prvenstvih za mladince in mlajše mladince, zdaj pa bom videl, če bo tu nekaj podobnega. Že na tiste tekme sem v zadnjih časih odhajal zelo sproščeno in zdi se mi, da je najboljše, če se enako odpravim tudi na to prvenstvo. Na takšen način bom najlažje prišel do dobrega rezultata.
Ste najmlajši med osmerico slovenskih potnikov za Glasgow. Verjetno pričakujete, da boste deležni kakšnih nasvetov?
Vsekakor. Se pogovarjamo in če bom rabil kakšno podporo in nasvet, mi bodo sigurno stali ob strani. Pričakujem, da mi bodo svetovali ob kakšnih zadevah.
Verjetno pa dvoransko EP ni vaš glavni cilj v sezoni?
Ne. Pravzaprav sem bolj specializiran za 110 metrov z ovirami, kar seveda avtomatično pomeni, da je v ospredju poletna sezona. Svetovno prvenstvo za člane je verjetno zame še prevelik korak naprej, imam pa evropsko prvenstvo starejših mladincev, kjer pa mislim, da bi lahko dosegel zelo lepo uvrstitev. Začetek sezone bo pokazal, kam bi lahko ciljal.
Norme za velika tekmovanja so zahtevne, ste presenečeni, da vam jo je uspelo doseči za dvoransko EP?
Ja, pravzaprav so težke, a se mi zdi še vseeno nekoliko lažje, kot so bile prejšnja leta. V bistvu sem res zelo presenečen, da mi je uspelo narediti normo, še zlasti zaradi poškodbe, ki sem jo staknil jeseni. Par mesecev nisem mogel trenirati. Šele sčasoma, ko sem postajal boljši, je ta Glasgow prihajal v ospredje. Na začetku sezone res nisem niti pričakoval, da bom nastopil na dvoranskem EP.
Vadite s trenerjem, ki je že dosegal velike uspehe. Pod taktirko Alberta Šobe je največje uspehe dosegal tudi Matic Osovnikar.
Super je delati z njim, vseskozi so neki kompromisi. Vidi se, da se spozna na tek čez ovire. Vsake težave se loti zelo mirno, ker resnično pozna situacijo. Sigurno se lahko delo, ki ga je opravljal z Osovnikarjem, prenese tudi na moje discipline. Pravzaprav gre za sprint čez ovire. Tudi če tečeš čez ovire, še vedno moraš biti sprinter, moraš znati sprintati, z oviro moraš opraviti čim hitreje. Poleg tega je tudi trener nekaterih 400-metrašev in tekačev na 400 metrov z ovirami. Ima veliko izkušenj z ovirami.
So pa na 400 nekoliko nižje ovire.
Res je. Zaradi tega pa mora imeti atlet res občutek za ovire, to je poglavitno. Malo je atletov, ki lahko hitro tečejo čez ovire na 110 metrov.
Ste še zelo mladi. Že razmišljate o prihodnosti? Se da v Sloveniji dobro živeti od rezultatov v atletiki?
Pravzaprav sem zdaj še v srednji šoli. Za kasneje? Ne vem. Se mi zdi, da lahko, če se na primer zaposliš v vojski in če si z rezultati pridobiš pogodbe od atletske zveze. V takšnem primeru bi se dalo, da pa bi si ravno nabral denar, pa res ne. Še vedno si moraš po zaključku kariere poiskati novo zaposlitev. Med športno potjo si ne moreš pridobiti takšnega kapitala, da bi lahko mirno živel do konca življenja.