Novi junak slovenskega tabora je Damir Dugonjić. Eden najbolj nadarjenih slovenskih tekmovalcev je leta 2006 opozoril nase s kolajno z mladinskega EP, nato pa v ZDA trikrat postal prvak NCAA na 100 prsno, postavil tudi svetovni rekord v jardskih bazenih, na članskih reprezentančnih tekmah pa večkrat nakazal, da bi lahko osvojil kolajno, nato pa v finalu podlegel pritisku in dosegel slabši izid kot v kvalifikacijah ali polfinalu.
Tokrat je 23-letni koroški orjak, ki v višino meri kar 206 centimetrov, posegel po dveh odličjih, se na 50 m prsno evropskemu rekordu približal na 23 stotink sekunde in na 100 prsno na sekundo; zdaj veljavni najboljši dosežki v Evropi so bili doseženi pred dvema letoma v času uporabe visokotehnoloških kopalk. Nov je predvsem Dugonjićev pristop do tekem. "Ko ne gre, je res težko. Pomembno je, da imaš visoke cilje, drugače obupaš. Na mladinskem evropskem prvenstvu nisem bil zrel in bilo me je tako strah, da sem si bolj želel drugo mesto kot zlato. Danes grem vedno na prvo mesto, kar se mi tukaj sicer ni povsem izšlo, a cilji so visoki," pravi tekmovalec, ki napoveduje vsaj finale tudi za olimpijske igre v Londonu, želje so seveda večje. A najprej bo treba doseči normo A.
Stalnica slovenskega plavanja v 25-metrskih bazenih je tudi svetovni rekorder Peter Mankoč, ki je v Szczecinu porabil še zadnji prst na obeh rokah, s katerimi lahko šteje kolajne na 100 mešano. Ilirijan po kolajnah posega vse od leta 1999, med letoma 2000 in 2008 je osvojil devet zaporednih naslovov svetovnega prvaka in dosegel dva svetovna rekorda, pri 33 letih pa se je še enkrat vrnil na evropski prestol.
Glede na gladko zmago so bile njegove napovedi pred tekmo sila skromne, saj je šele v soboto razkril, da je cilj vendarle zlato. "Napovedi niso bile skromne. Dejal sem le, da lahko pričakuješ toliko, kolikor je denarja. Napoved je šla v to smer. Sicer pa sem napovedal podobne izide kot lani in bil sem še malo hitrejši. Pred startom sem vedel, da kolajna ni vprašljiva, vprašanje je bilo le, ali bom zmagal ali ne. Vesel sem, da sem spet evropski prvak, zdaj bom po 10. zmagi razmislil, ali bom še tekmoval mešano ali se poslovil kot prvak."
Na Mankočevo odločitev ne bo vplivala niti morebitna organizacija evropskega prvenstva 2013 v Ljubljani: "Ne vem, če bom do takrat sploh plaval. Rad imam plavanje, a zaradi pogojev in sistema, ki je trenutno postavljen, ne vem, ali bom našel motivacijo, pa četudi bo prvenstvo pri nas."
Bolj prešerne volje je bil po tekmi slovenski selektor Roni Pikec: "Z zlato kolajno, Petrovo deseto na 100 mešano in skupaj že enajsto, ter dvema srebroma Damirja smo lahko zelo zadovoljni. Zame je najpomembnejša kolajna na olimpijskih 100 prsno in to, da je Damirju uspelo uresničiti potencial, ki ga je kazal že dlje časa. Osvojili smo še devet finalov, kar je za nas velik uspeh, in načrte smo celo presegli. Lahko smo zadovoljni."
Dobri so bili tudi dosežki večine drugih slovenskih plavalcev, posebej Roberta Žbogarja in Anje Čarman, ki pa tokrat ni imela sreče z zdravjem. Blizu najboljšim in kolajnam v Evropi se je dokončno postavil Radovljičan Žbogar, v Szczecinu dvakratni finalist. Presenetil pa je predvsem mladi val slovenskih plavalk, na čelu s 17-letno Uršo Bežan in 15-letno Mojco Sagmeister, ki so po vrsti dosegale osebne rekorde. Bežanova in Sagmeistrova sta napovedali tudi kandidaturo za slovensko štafeto 4 x 200 m prosto, ki ima dobre možnosti, da se uvrsti na olimpijske igre.
Dugonjić: "Za kolajno se moram zahvaliti številnim"
Nov junak slovenskega plavanja, Dugonjić, plavalec ravenskega Fužinarja in ekipe z univerze Berkeley, je na evropskem prvenstvu v Szczecinu na Poljskem zablestel z dvema srebrnima odličjema. Uspeh je seveda njegov, a kot pravi, je pri kovanju odličja sodelovalo veliko ljudi, ki so verjeli vanj in ga podpirali tudi, ko mu ni šlo.
Kolajne z EP v 25-metrskih bazenih se v razvrščanju vrednosti dosežka večkrat zapostavljajo, a to nikakor ne sme veljati za odličji 23-letnega Korošca. Na EP na Poljskem je na prvem predolimpijskem testu zbrana praktično vsa evropska elita, po drugi strani pa se je Dugonjić z novim državnim rekordom na 50 prsno evropskemu rekordu približal na 23 stotink sekunde, na 100 metrov pa na natančno sekundo, zdaj veljavni najboljši izidi v Evropi so bili doseženi pred dvema letoma v času uporabe visokotehnoloških kopalk.
Ob tem se je spomnil, da mu je plavanje ponudilo v življenju veliko več od rezultatov in kolajne: "Nenazadnje ne bi nikoli študiral na cenjeni univerzi Berkely in življenje se mi je s tem športom res spremenilo. Dobil sem tudi izredne plavalne in življenjske izkušnje, čeprav je v ZDA na prvem mestu tekmovanje za univerzo, in tudi sam sem več vlagal v tekmovanja NCAA. Na šolanju sem spoznal tudi dekle, s katerim se bom poročil prihodnji teden, in tudi njena ameriška pozitivna miselnost mi zelo pomaga. Ona je verjela vame, da sem najboljši in da lahko osvojim kolajno."
Pred tem je Dugonjića vselej "reševal" trener Medvešek. V gimnaziji se mu je zgodilo odraščanje, novi prijatelji, puberteta: "V drugem in tretjem letniku sva imela z Matijo res veliko sestankov. On je verjel vame, mi govoril, da sem izjema, in zato sem ostal v tem športu ter z njim osvojil tudi kolajno na mladinskem evropskem prvenstvu. S tem je bil prav on tisti, ki mi je zagotovil pot v Ameriko. Takrat ni bilo lahko, a zdaj vem, da sem tudi ob plavanju imel prosti čas, ki sem ga s prijatelji dobro izkoristil, včasih pa sem se moral seveda kakšni stvari odreči, a se je to poplačalo. Če imaš cilje in si zadeve res želiš, se bodo uresničile."
Kljub le 23 letom ima Dugonjić za seboj že številne rezultatske vzpone in padce. Izstopali sta predvsem sezona 2006, ko je osvojil kolajno na mladinskem EP, in leto 2008, ko se je uvrstil tudi na olimpijske igre. "Ko ne gre, je res težko. Pomembno je, da imaš visoke cilje, drugače obupaš. Tudi kolajne pozneje dojemaš drugače. Na mladinskem evropskem prvenstvu nisem bil zrel in bilo me je tako strah, da sem si bolj želel drugo mesto kot zlato. Danes grem vedno na prvo mesto, kar se mi tukaj sicer ni povsem izšlo, a cilji so visoki."
Naslednji cilj je olimpijska norma A, ki glede na prikazano ni vprašljiva. "V Londonu je realna možnost finale, o kolajni seveda lahko sanjam, a ne vem, če lahko res toliko napredujem, da bi zdaj napovedal kolajno," je še povedal plavalec, ki se bo v Slovenijo vrnil šele marca prihodnje leto. Tudi v prihodnje bodo plavalcu ob strani stali trenerji. Največ dela bosta imela njegov ameriški trener Dave Durden in v zaključni fazi priprav pred OI Medvešek. Letos je bila reprezentanca v Szczecinu nastanjena v hotelu Silver, za naslednje veliko tekmovanje z Dugonjićem pa trenerji od selektorja Ronija Pikca že zdaj zahtevajo, naj bo naslednji hotel – hotel Gold.