Kazenska prijava bo podana tudi zoper klubskega menedžerja Ranka Stojića, oba pa sumijo poneverbe pri prestopu Milana Dudića v lizbonsko Benfico. Dudić naj bi iz Crvene zvezde v Benfico prestopil za takratnih sedem milijonov nemških mark. Omenjena dvojica, ki je v poslu zastopala beograjski klub, pa je na račun kluba vplačala le dva milijona, medtem ko drugih pet ni nikjer prikazala.

Džajić je napovedal tožbo proti državi in medijem, ki so objavili njegovo aretacijo. © dnevnik.hr

Nekdanji direktor prvoligaškega nogometnega kluba Crvena zvezda in v sedemdesetih letih zvezdnik jugoslovanskega nogometa se je na začetku leta že soočil s podobnimi obtožbami. Njega in še dva klubska funkcionarja namreč krivijo protipravne prilastitve kar 5,1 milijona evrov od prestopa Gorana Drulića iz beograjskega kluba v španski Real iz Zaragoze. Džajića, Vladimirja Cvetkovića in Miloša Marinkovića so priprli 5. februarja, na hladnem za zapahi pa so jih držali kar pet mesecev. Okoristili naj bi se tudi s prestopi še treh nogometašev: Zorana Njeguša v madridski Atlético , Perice Ognjenovića v madridski Real in Nemanje Vidića v moskovski Spartak .

Preberite še ...

Džajić postal Črnogorec Džajić do 30 dni v priporu

Od prodaje prvega naj bi se vpleteni okoristili za 3,5 milijona nemških mark, pri Ognjenoviću je neznano kam odšel znesek v višini milijona dolarjev, pri prodaji Vidića pa je spornih milijon evrov. Omenjena trojica se trenutno brani s prostosti, medtem pa je srbsko javnost presenetila novica, da je Džajić pridobil črnogorsko državljanstvo. Očitajo mu, da se je za tako dejanje odločil, ker se želi v celoti izogniti kazenskemu pregonu in postopku v Srbiji. Džajićev odvetnik je takšne govorice zavrnil, rekoč, da je postal državljan Črne gore zgolj zaradi lažjega potovanja v Rusijo, saj Črnogorci za vstop v to državo ne potrebujejo viz. Zagotovil je še, da bo njegov klient v celoti sodeloval s srbskimi pravosodnimi oblastmi in se odzival na pozive srbskega sodišča.