Iranski vratar sodi med redke čuvaje mreže, ki se lahko pohvalijo s tem, da so zaustavili enajstmetrovko po strelu Cristiana Ronalda. Pravzaprav je Alireza Beiranvand postal prvi vratar, ki je na svetovnih prvenstvih zaustavil strel z bele točke, ki jo je sprožil nekdo od Portugalcev.

A 25-letnikova pot do velikega odra na mundialu v Rusiji je bila vse prej kot lahka. Beiranvand je v mladosti pobegnil od doma, šlo je za nomadsko družino, ki se je selila po državi, da bi našla primerno zemljišče za svoje ovce, da bi lahko uresničil svoje sanje o tem, da bi postal profesionalni nogometaš.

"Moj oče ni maral nogometa in je zahteval, da začnem delati. Celo strgal je moj dres in rokavice, kar nekajkrat sem moral zaradi tega braniti z golimi rokami," je dejal Beiranvand za Guardian.

Po pobegu od doma, sposodil si je denar za vožnjo z avtobusom do Teherana, se je kar nekaj časa potikal po ulicah glavnega mesta in bil brezdomec. "Spal sem na vratih kluba, zjutraj pa sem opazil, da so mi ljudje pustili kovance. Mislili so, da sem berač. Zardi zbranega denarja sem si lahko po dolgem času privoščil okusen zajtrk," se je težkih časov spomnil iranski reprezentančni vratar, ki je naposled prišel do preizkušnje v lokalnem klubu. 

Video Iranci vrgli pokonci Ronalda, tako je reagiral

Kasneje je delal v tovarni z oblekami, v pralnici avtomobilov, skrbel za snago na ulicah in delal v pizzeriji. Zaradi svoje višine je bil v avtomobilski pralnici zadolžen za terence, nekoč pa je moral oprati tudi vozilo legendarnega iranskega nogometaša Alija Daeija, nekdanjega igralca Bayerna iz Münchna. Sodelavci so mu svetovali naj zvezdnika prosi za pomoč, a tega ni storil: "Vedel sem, da bi mi pomagal, a mi je bilo nerodno govoriti o svojem položaju." 

Foto: Profimedia Alireza Beiranvand Kot komunalni delavec je kasneje med drugim moral čez noč sam pometati celoten park, zato je težko ostajal fizično pri močeh za tekme. Pri klubu Naft so ga odpustili, ker je treniral z drugim klubom in se pri tem poškodoval. Skušal se je izboriti za mesto pri klubu Homa, a mu niso ponudili pogodbe. Mislil je, da so njegove sanje končane, a ga je nato poklical trener ekipe do 23 let kluba Naft in mu dejal, da se lahko vrne, če še ni podpisal za kakšno drugo moštvo. "Morda je bila usoda, da trener Home ni želel podpisati pogodbe z mano. Če bi končal tam, morda nikoli ne bi prišel do sedanje ravni."

Po obilici trdega dela in predanosti, mu je naposled uspelo. Postal je profesionalec, se prebil v iransko reprezentanco do 23 let, nato pa postal tudi prvi vratar Nafta. Leta 2015 je postal še članski reprezentant, z 12 tekmami brez prejetega zadetka pa je Iranu pomagal do uvrstitve na SP 2018.

"Doživel sem veliko preprek na poti do mojih sanj, a nikakor jih ne mislim pozabiti, saj so me naredile za takšnega kot sem zdaj," je dejal vratar, ki je ubranil strel Ronaldu, z reprezentanco pa bil tudi blizu uvrstitve v osmino finala svetovnega prvenstva.

Drama in solze Ronaldo zgrešil z 11-m, Iranci na nogi imeli osmino finala