Anej Mrežar je julija podpisal profesionalno pogodbo z ljubljansko Olimpijo, ta ga na klub iz prestolnice veže do poletja 2021. 18-letni Mrežar je član reprezentance U19, pred tem je nastopal za izbrano vrsto v selekcijah U17 in U18.
Redno brani za mladinsko vrsto Olimpije, priložnost pa je dobil tudi že v prvi ekipi, in sicer med pripravami na letošnjo sezono. Vratar, ki je prve nogometne korake naredil v Zagorju, nato pa se kot kadet preselil k zeleno-belim, trenira s članskim moštvom, tako da se lahko uči od Nejca Vidmarja in Aljaža Ivačiča.
Slednji se je v zadnjem obdobju prebil tudi v A reprezentanco Slovenije in pričakovati gre, da ga bo Olimpija prej ali slej prodala za lepe denarce. Mrežar bi bil lahko naslednji, ki bi si, po vzoru Jana Oblaka in Roka Vodiška, z blestečimi predstavami utrl pot na veliko mednarodno sceno.
Z mladim vratarjem smo se pogovarjali o prehodu iz mladinskega v članski pogon ter o izzivih, s katerimi se sooča profesionalni športnik, ki še vedno obiskuje srednjo šolo.
Kako je prišlo do podpisa profesionalne pogodbe z Olimpijo?
Ko je bil za trenerja imenovan Ilija Stolica, smo s člansko ekipo odšli na priprave v Terme Čatež. Takrat sem že kakšen teden treniral s člani in šlo mi je precej dobro. Ko je trener po nekem treningu izvedel, da še nimam pogodbe, me je poklical k sebi in mi sporočil, da bom po vrnitvi v Ljubljano takoj podpisal profesionalno pogodbo.
V Olimpiji ste prišli pri starosti 15 let. Ste že takrat slutili, da boste nekoč del prve ekipe?
Sprva o tem nisem razmišljal. Sčasoma, ko so prišli vpoklici v različne reprezentance, sem dojel, da bi lahko v nogometu nekaj naredil, da bi lahko od tega živel. Začel sem verjeti, da bi mi lahko uspelo pri Olimpiji. Konkurenca v kadetski ekipi Olimpije, v katero sem bil vključen, je bila kar močna in moral sem se potruditi, da sem postal prvi vratar. Na reprezentančne treninge sem bil sicer vabljen že pri selekciji U15, ko sem bil še v Zagorju, po prihodu v Olimpijo pa sem začel redno nastopati za izbrano vrsto U17.
Vaš starejši brat Domen letos uspešno brani za Zagorje v 3. SNL, vratar je bil tudi vaš oče. Ta poklic vam je bil očitno položen v zibelko.
Res je. Ko sem pri šestih letih začel trenirati nogomet, ni bilo dvoma, na kateri poziciji bom (smeh, op. a.). Sicer sem na kakšnem turnirju zaigral tudi kot napadalec in zabil gol ali dva, toda vedno sem bil najraje v golu. Glede na dva vratarja v družini, se mi je to zdelo samoumevno.
Se z bratom in očetom pogosto pogovarjate o vratarskem poklicu?
Z očetom govoriva nasploh o nogometu, z bratom se bolj osredotočava na vratarje. Po tekmah si izmenjava izkušnje, analizirava postavitve in odločitve. Seveda opazujeva tudi vrhunske vratarje in pokomentirava njihove predstave. Vse skupaj mi pomaga pri pripravi na naslednje tekme.
Ali Domen kot starejši brat sprejema nasvete mlajšega brata?
Upam (smeh, op. a.). Večkrat ga opozorim na kakšne tehnične napake ali druge taktične zadeve. Predvsem ga opozarjam na njegovo postavljanje, kjer se zgleduje bolj po angleških vratarjih, denimo po Jordanu Pickfordu. Ampak to je povsem drugačen slog branjenja od tistega, ki ga želim izpliti jaz. Večkrat mu svetujem tudi, naj ohrani bolj mirne živce v določenih situacijah.
Kako se vaš slog branjenja razlikuje od angleškega?
Pri nas gojimo šolo, ki se zgleduje po vratarjih kot je Samir Handanović. Ko gledamo denimo Pickforda, deluje nekako 'trd' na golu, ne deluje sproščeno. So pa tudi razlike v metodi treniranja. Mi na začetku tedna veliko delamo na moči, na odrivu. To vključuje različne vaje s poskoki in na stopnicah, sprinte čez nizke ovirice in običajne sprinte. Vse to delamo, da bi primerno okrepili gležnje. Pri paradah in predložkih gre namreč veliko moči iz gležnjev. V drugem delu tedna delamo veliko napada na žogo, da torej poskušamo preprečiti napadalcu, da bi streljal iz ugodnega kota ali da bi sploh prišel do strela. Pri angleški šoli je to malce drugače, tam vratarji predvsem branijo veliko strelov z različnih pozicij in distanc in se ne posvečajo toliko igri 'ena na ena'. Po internetu sem izbrskal veliko treningov angleških vratarjev in opazil veliko razliko med njihovimi in našimi treningi. Pri nas so streli vključeni bolj sproti, med različnimi vajami, branjenje posameznih strelov pride v poštev le za nekaj minut ob koncu treninga.
Sodobni vratarji morajo biti, tako kot Samir Handanović, dobri v igri z nogo. Ste tudi vi takšen vratar?
Gre mi kar dobro. Ko sem s prijatelji igral nogomet v prostem času, nikoli nisem bil v golu in sem dobro razvil igro z nogo. Pri igri 'pepčka' pri mladincih nimam nobenih težav, pri članih je vendarle malce drugače (smeh, op. a.). Toda to je danes nuja za vratarje, moraš biti dobro tehnično podkovan tudi v tem smislu.
V letošnji sezoni trenirate le še s člansko ekipo Olimpije?
Redno treniram s člani, razen kadar imam reprezentančne obveznosti. Kadar branim za mladince, dan ali dva pred tekmo opravim taktični trening z vrstniki, sicer pa sem pri članih. Pogosto zadnji dan izvem, kje moram opraviti kakšen trening.
Vaša najtesnejša sodelavca sta vratarja Aljaž Ivačič in Nejc Vidmar, oba že vpoklicana v A reprezentanco. Kakšen odnos imate?
Oba sta vrhunska vratarja in zelo dobra človeka. Od njiju prejmem veliko informacij, obenem pa je tudi veliko časa za smeh. Treningi so sproščeni. Opozarjata me na napake, mi svetujeta pri postavljanju, metanju za žogo, izvedbi napada na žogo in podobne stvari.
Aljaž Ivačič je prve članske minute preživel v trboveljskem Rudarju, lokalnem rivalu Zagorja. Je kdaj stekla beseda o tem?
Nisva se veliko pogovarjala na to temo, je pa to omenil, ko mi je opisoval svojo profesionalno pot. Vem, da je bil posojen v tretjo ligo v Trbovlje, pa nato v Radomlje, bil na Cipru in se nato vrnil ter postal prvi vratar Olimpije ter bil vpoklican v izbrano vrsto. Od njega sem se naučil, da stvari ne pridejo zlahka, da je treba za doseganje ciljev trdo delati.
Slovenski vratarji so v Evropi v zadnjih letih zelo cenjeni. Se to čuti?
Zdi se mi, da je uveljavitev Jana Oblaka pri zelo mladih letih vsemu skupaj dala dodaten zagon. Na tekmah mlajših selekcij je v primerjavi s kakšnim prejšnjim obdobjem precej več tujih oglednikov, ki iščejo vratarje. Veliko mladih slovenskih vratarjev se že v mladih letih podaja v tujino, predvsem v Italijo. To je zame dodatna motivacija, toda zavedam se, da me čaka še veliko dela.
Če izvzamemo vratarja Olimpije, koga v slovenski Prvi ligi najbolj občudujete?
Zelo dober vratar je Grega Sorčan, vratar Gorice. Je še zelo mlad, pa se je že preizkusil v Italiji, v Gorici pa opravlja odlično delo. Verjamem, da imamo tudi podobne treninge. Italijani imajo nasploh radi vratarje, ki imajo takšne karakteristike.
Letos Olimpija spet bije boj z Mariborom za naslov prvaka. Ste optimistični glede ubranitve naslova?
Vedno je treba biti optimističen in verjeti v uspeh. Maribor je letos res močan, toda mi smo vse bolj uigrani in še nismo rekli zadnje besede. Na zadnjih tekmah kažemo dobro igro in do konca prvenstva bo še zelo zanimivo.
Kot ponavadi se je igralski kader Olimpije poleti precej spremenil. Kdo od novincev je na vas pustil najboljši vtis?
Zelo mi je všeč igra Vitje Valenčiča, ki je letos poleti prišel iz Fiorentine. Za člane je odigral proti Kopru in Triglavu in navdušil me je, ker je kljub svojim 19-letom zelo miren na žogi in ima dober pregled na igro.
Še vedno ste dijak. Kako usklajujete šolanje in profesionalno pogodbo?
Obiskujem četrti letnik v Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije in moram reči, da mi gredo v šoli precej na roke. Zavedajo se, da imam službo in mi pogosto ponudijo tudi individualne ure, da bi nadoknadil izostanke. Imam občutek, da me nekateri profesorji, ki niso tako strogi, tudi ocenjujejo malce bolj prizanesljivo, ker vedo, da pogosto nisem pri pouku. Pomagajo mi tako učitelji kot sošolci. S sošolci, ki jih zanima nogomet, obiskujemo članske tekme Olimpije, nekateri me pridejo vzpodbujat tudi na mladinska srečanja.
Za koga navijate v najmočnejših evropskih ligah? Razen slovenskih, katere vratarje še posebej cenite?
Za Real Madrid in Manchester City. Real Madrid se mi je priljubil, ker je tam igral Cristiano Ronaldo, Man City pa mi je všeč zaradi sloga igre, ki ga je prinesel Pep Guardiola. Pri Cityju mi je všeč vratar Ederson, ki zelo obvlada igro z nogo. Poleg njega sta mi zelo všeč Manuel Neuer in Marc-André ter Stegen.
Ko vam ostane kaj prostega časa, kakšno glasbo poslušate, katere serije gledate?
Poslušam različno glasbo. V klubu se veliko vrti balkanska narodna glasba, čeprav včasih poslušamo tudi kakšne angleške izvajalce. Trenutno gledam fantazijsko serijo Stotica, ki se predvaja na programu Fox.