Kolesarski svet je še vedno pod močnim vplivom tragedije, ki je zaznamovala nedavno končano dirko po Švici. V peti etapi se je na vratolomnem spustu s prelaza Albula proti cilju v La Puntu smrtno ponesrečil domači adut Gino Mäder.

Šestindvajsetletnega člana ekipe Bahrain Victorius, ki je po hudem padcu nepremično obležal v vodi, so reševalci oživljali na kraju nesreče, nato pa so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, kjer je dan kasneje podlegel poškodbam.

V luči velikanske tragedije se je v ospredju znova znašlo vprašanje varnosti kolesarjev in smiselnosti nekaterih prvin profesionalnega cestnega kolesarstva. Med navijači je zagon dobila ideja o prepovedi ciljnih spustov, na katerih se organizatorji v želji po spektaklu igrajo s človeškimi življenji.

Foto: Profimedia Michael Rasmussen Medtem ko se med gledalci krepi prepričanje, da bi se tovrstnim tragedijam v prihodnosti lahko izognili, pa predlogu o ukinitvi ciljnih spustov odločno nasprotuje nekdanji vrhunski kolesar Michael Rasmussen.

"Čisto vseeno je. Kolesarji bodo še vedno drveli na vso moč v želji, da bi imeli na dnu hriba 20 sekund prednosti. Ukinitev ciljnega spusta ne bi imela nobenega smisla. Takšna je žal narava tega športa. Prekletstvo kolesarstva, če želite. Dejstvo, je, da spust vedno prinaša veliko mero tveganja," je povedal.

"Takšnega pravila v nobenem primeru ne bi mogli uveljaviti. Potem lahko kar pozabimo na dirko Milano-San Remo. Pa tudi etapi na dirki po Franciji s spustom v Morzine oziroma Courchevel," je dodal Danec.

Spust, ki je bil usoden za Mäderja, po oceni Rasmussena sploh ne sodi med najbolj nevarne. "Cestišče je odprto in široko z razmeroma dobrim asfaltom. Nobenega razumnega argumenta ni, zakaj tam ne bi smeli dirkati. Če bi ga imeli, potem bi to pomenilo težave tudi na drugih prizoriščih," je povedal 49-letnik.

"Ne glede na to, ali ima kolesar na vrhu prelaza 20 sekund prednosti ali zaostanka, bo na spustu odpeljal tako kot Juan Ayuso, Gino Mäder in vsi ostali, ki so drveli s 100 km/h. Tako pač je. Tukaj se gre na zmago."

Po njegovi oceni se bo število podobnih nesreč v prihodnosti stopnjevalo, edino pravo varovalo pa ostaja v glavah kolesarjev. "Morda se bo to dogajalo še pogostje kot doslej, saj kolesa postajajo vse hitrejša. Vprašanje je samo, koliko je kolesar pripravljen tvegati. Nevsezadnje je to odločilno." 

Foto: Profimedia

dezurni@styria-media.si