Sara Isaković, ki je bila srebrna na olimpijskih igrah 2008 v Pekingu, ob obletnici napoveduje, da bo 10-letnico zaznamovala z druženjem z najbližjimi, prijatelji in seveda nekdanjim trenerjem Miho Potočnikom, ki je med najzaslužnejšimi za njen uspeh.

"Deset let je dolga doba, a meni se ne zdi toliko, saj se sama še ne počutim stara 30 let, kolikor jih bom napolnila letos. Ko vidim posnetek in ko vidim sebe, takrat sem bila skoraj še kot otrok, seveda vem, da je bilo to dolgo nazaj. Pa če premislim, da sem bila nato šest let v ZDA, tri leta v Dubaju in leto dni na Norveškem, seveda vem, da je to že dolga nazaj," se je ob robu odprtega prvenstva Slovenije v pogovoru za STA obdobja spominjala plavalka.

Trenutno se ukvarja s psihološko pomočjo mladim športnikom in skupaj z njimi si včasih še ogleda tudi svoj olimpijski nastop. "Po navadi jih zanima, kako sem sama prišla do medalje. Ko sama spremljam posnetek, ga zdaj vsakič doživljam bolj čustveno."

Tja in sem se spominja tudi obdobja v letu 2007 in 2008, ko se je dokončno oblikovala kolajna. "Spomini za nazaj so živi. Skoraj nihče ne ve, kako grozno mi je bil leta 2007. Takrat sem plavala samo delfin. Kravl sem kar zasovražila in vse do marca 2008 200 m prosto nisem plavala pod dvema minutama. Spomnim se januarskih priprav v Južni Afriki, ko mi kravl ni šel in moja paradna disciplina v letu 2008 bi moral biti 200 m delfin."

Foto: www.alesfevzer.com sara isaković peking 2008 "Res se je sanjsko vse izteklo. Trener Miha Potočnik me je prisilil v kravl. Nato sem najprej na Dunaju dosegla izid 1:56, v Dubrovniku 1:55, pa osvojila naslov evropske prvakinje v Eindhovnu," je o poti do kolajne še razmišljala Blejka, ki bo 9. junija praznovala 30. rojstni dan in dodaja, da včasih še vedno sanja naporne treninge in trenerja, ki ji daje dolge treninge in jo priganja. "A v resnici so ti napori pozabljeni."

Sama pravi, da je medalja ni spremenila, saj po osvojitvi niti ni imela časa, da bi jo resno praznovala in se ukvarjala s tem, kaj to pomeni. "Le tri dni po olimpijskih igrah sem bila na letalu za ZDA, morala sem začeti s študijem in sploh nisem imela časa za kaj drugega. A za nič mi ni žal. Življenje se je zelo hitro odvijalo, pet let študija na Berkeleyju, pa San Diegu, pa Dubaj. Vmes sem imela tudi krizo, saj izidi niso bili več taki, kot nekoč."

V aktualnem obdobju je plavalka s plavanjem povezana posredno, čeprav še vedno vsake toliko časa skoči v bazen. "Delam na psihični platformi za plavalce in za to rabim ta gorenjski svež zrak. Seveda tudi sodelujem s številnimi plavalci. Zdaj grem delati z dansko reprezentanco, bila sem na Švedskem, kjer sem sodelovala s trenerji, jeseni grem na predavanje v New York. V tujini mi uspeva, doma še ne, a vem, da mi bo v svetu uspelo lažje."