Druge najuspešnejše za Slovenijo

Foto: Stanko Gruden/STA
Foto: Stanko Gruden/STA
Rio bo šel v slovenske anale kot druge najuspešnejše poletne igre oziroma tretje skupaj z zimskimi.
Oglej si celoten članek

Slovenija kot samostojna država je do Rio de Janeira na poletnih olimpijskih igrah povprečno osvojila 3,16 medalje. Zahvaljujoč zlatu Tine Trstenjak, srebru Vasilija Žbogarja in Petra Kauzerja ter bronu Ane Velenšek je zdaj pri povprečju 3,28.

Slovenski šport je v vzponu. V Barceloni, Atlanti in Sydneyju je Slovenija po dvakrat stopila na stopničke za zmagovalce, v Atenah štirikrat, v Pekingu kar petkrat in v Londonu znova štirikrat. Razlika med Riom in Atenami je v zlatu, med Riom in Londonom pa v srebru. Grčija nam ni prinesla prvega mesta (0-1-3), v Londonu pa smo imeli eno zlato medaljo, eno srebrno in dve bronasti. Najuspešnejše olimpijske igre za Slovenijo so bile v Sočiju 2014: 2 - 2 - 4.

V Riu je padla jubilejna dvajseta medalja za samostojno državo in okrogla deseta srebrna slovenskih športnikov na poletnih olimpijskih igrah. Po letu 1991 je Slovenija osvojila skupno 38 olimpijskih medalj; triindvajset na poletnih igrah in petnajst na zimskih.

Slovenski športniki, torej tudi tisti, ki so nastopali za Avstro-ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo ali bivšo skupno državo, so v 104 letih od prve medalje Rudolfa Cvetka v sabljanju iz Stockholma 66-krat stopili na stopničke za zmagovalce. Med njimi je tudi dvanajst medalj iz ekipnih športov, kjer samostojna Slovenija tudi po Riu 2016 ostaja brez odličja.

Med posamezniki bo serijski zmagovalec iz prejšnjega stoletja Leon Štukelj za najboljše slovenske športnike še dolgo nedosegljiv - ima šest olimpijskih medalj, od tega tri zlate, najuspešnejši slovenski olimpioniki v zadnjih petindvajsetih letih pa so v Riu de Janeiru dobili družbo. 40-letni Izolan Vasilij Žbogar se je s tremi medaljami pridružil Miru Cerarju, Luki Špiku in Rajmondu Debevcu. Pred njimi sta vključno z zimskimi športniki le Tina Maze z dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama in Iztok Čop, ki je bil po enkrat zlat in srebrn ter dvakrat bronast.

Z dvema medaljama v Riu je judo postal najtrofejnejši in najbolj žlahten slovenski šport. Kot edini se ponaša z dvema zlatima medaljama ter tremi bronastimi. Pet jih ima tudi veslanje, ki pa je bil le enkrat zlat, enkrat srebrn in trikrat bronast. Štiri odličja ima atletika (1-2-1), po tri pa strelstvo in jadranje. Razpon slovenskih olimpionikov ni širok, saj je samostojna Slovenija medalje osvojila le v sedmih športih.

Medalje, osvojene v posamičnih športih:

  • Zlate (12):

Leon Štukelj, gimnastika - mnogoboj, Pariz 1924
Leon Štukelj, gimnastika - drog, Pariz 1924
Leon Štukelj, gimnastika - krogi, Amsterdam 1928
Miro Cerar, gimnastika - konj z ročaji, Tokio 1964
Miro Cerar, gimnastika - konj z ročaji, Ciudad de Mexico 1968
Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, Sydney 2000
Rajmond Debevec, strelstvo - MK puška trojni položaj, Sydney 2000
Primož Kozmus, atletika - met kladiva, Peking 2008
Urška Žolnir, judo - do 63 kg, London 2012
Tina Maze, alpsko smučanje, smuk, Soči 2014
Tina Maze, alpsko smučanje, veleslalom, Soči 2014
Tina Trstenjak, judo, do 63 kg, Rio de Janeiro 2016

  • Srebrne (17):

Josip Primožič, gimnastika - bradlja, Amsterdam 1928
Leon Štukelj, gimnastika - krogi, Berlin 1936
Jure Franko, smučanje - veleslalom, Sarajevo 1984
Mateja Svet, smučanje - slalom, Calgary 1988
Ulaga, Tepeš, Zupan, Debelak, smučarji skakalci - ekipno, Calgary 1988
Andraž Vehovar, kajak - slalom, Atlanta 1996
Brigita Bukovec, atletika - tek na 100 m ovire, Atlanta 1996
Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, Atene 2004
Sara Isakovič, plavanje - 200 m prosto, Peking 2008
Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Peking 2008
Tina Maze, alpsko smučanje - superveleslalom, Vancouver 2010
Tina Maze, alpsko smučanje - veleslalom, Vancouver 2010
Primož Kozmus, atletika - met kladiva, London 2012
Peter Prevc, smučarski skoki, srednja skakalnica, Soči 2014
Žan Košir, deskanje, paralelni slalom, Soči 2014
Peter Kauzer, kajak - slalom, Rio de Janeiro 2016
Vasilij Žbogar, jadranje - finn, Rio De Janeiro 2016

  • Bronaste (25):

Leon Štukelj, gimnastika - mnogoboj, Amsterdam 1928
Stane Derganc, gimnastika - preskok, Amsterdam 1928
Štukelj, Primožič, Malej, Antosiewicz, Gregorka, Porenta, Derganc, gimnastika - moštveno, Amsterdam 1928
Miro Cerar, gimnastika - drog, Tokio 1964
Matjaž Debelak, smučanje - skoki, Calgary 1988
Mujkič, Prešeren, veslanje - dvojec brez krmarja, Seul 1988
Čop, Žvegelj, veslanje - dvojec brez krmarja, Barcelona 1992
Klemenčič, Mujkič, Mirjanič, Janša, veslanje - četverec brez krmarja, Barcelona 1992
Alenka Dovžan, smučanje - kombinacija, Lillehammer 1994
Katja Koren, smučanje - slalom, Lillehammer 1994
Jure Košir, smučanje - slalom, Lillehammer 1994
Peterka, Kranjec, Žonta, Fras, smučarji skakalci - ekipno, Salt Lake City 2002
Jolanda Čeplak, atletika - 800 m, Atene 2004
Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Atene 2004
Urška Žolnir, judo - do 63 kilogramov, Atene 2004
Lucija Polavder, judo - nad 78 kg, Peking 2008
Rajmond Debevec, strelstvo - MK puška trojni položaj, Peking 2008
Petra Majdič, smučarski tek - sprint klasično, Vancouver 2010
Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, London 2012
Rajmond Debevec, strelstvo - MK leže, London 2012
Peter Prevc, smučarski skoki, velika skakalnica, Soči 2014
Žan Košir, deskanje, paralelni veleslalom, Soči 2014
Teja Gregorin, biatlon, 10 km zasledovalno, Soči 2014
Vesna Fabjan, smučarski tek, prosti sprint, Soči 2014
Anamari Klementina Velenšek, judo, do 78 kg, Rio de Janeiro 2016

Medalje, osvojene v moštvenih športih:

  • Zlate (2):

Alenka Cuderman, rokomet, Los Angeles 1984
Rolando Pušnik, rokomet, Los Angeles 1984

  • Srebrne (6):

Rudolf Cvetko, sabljanje, Stockholm 1912
Ivo Daneu, košarka, Ciudad de Mexico 1968
Aljoša Žorga, košarka, Ciudad de Mexico 1968
Vinko Jelovac, košarka, Montreal 1976
Jure Zdovc, košarka, Seul 1988
Polona Dornik, košarka, Seul 1988

  • Bronaste (4):

Marko Elsner, nogomet, Los Angeles 1984
Srečko Katanec, nogomet, Los Angeles 1984
Rolando Pušnik, rokomet, Seul 1988
Iztok Puc, rokomet, Seul 1988

 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.