Foto: Saša Despot Igor Kovačič V nekdanji skupni državi so Slovenci veljali za smučarski narod, športi v povezavi z zimo so bili takrat v domeni Slovencev. Še zdaj večina državljanov na sončni strani Alp z navdušenjem spremlja boje na zimskih prizoriščih, se trenutno navdušuje nad uspehi Ilke Štuhec, skakalcev ... A marsikaj se je s samostojnostjo tudi spremenilo, na površje so zaplavali tudi drugi športi. Pred mesecem se je tako večji del Slovenije veselil uspeha rokometašev, zdaj v ospredje prihaja nogomet.

Da. Tudi Slovenci smo nogometni narod. Spomnite se le množičnega odhoda navijačev na tekmo evropskega prvenstva 2000, ko je Amsterdam vsaj za dan postal slovenski. Še več kot spremljanje reprezentance, pa o v priljubljenosti nogometa govori spremljanje domačega prvenstva. In na tem področju se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Tako, da bi morda po nogometnem receptu lahko posegel še kakšen šport. Ob zadnjem uspehu bi morda to na primer lahko poizkušali izkoristiti vodilni možje slovenskega rokometa. Enako so v Srbiji pred leti storili z odbojko. Z različnimi televizijami je bil sklenjen dogovor o prenosih, ne mine konec tedna, ko na televizijskih ekranih ni odbojkarskih tekem. Posledično se je povečalo zanimanje gledalcev, vložek pokroviteljev ter tudi zanimanje mladih za ta šport. In rezultat? Srbski odbojkarji in odbojkarice sodijo v sam svetovni vrh, na olimpijskih igrah v Riu je ženska izbrana vrsta na primer osvojila srebro.

A vrnimo se k nogometu. Gledanost slovenskih ligaških tekem je verjetno presenetila tudi kupce pravic, obisk na tekmah pa zaradi spremljanja televizijskih obračunov ni prav nič manjši. Prav nasprotno. K temu je treba dodati še oživljanje rivalstva med Olimpijo in Mariborom ter izenačenosti obeh klubov na lestvici v zadnjih dveh letih. Rezultat je izredno zanimanje za tokratni uvod v pomladni del prvenstva in že nekaj dni pred tekmo razprodani Ljudski vrt. Ob večji kapaciteti, uradno lahko stadion v Mariboru sprejme 12.994 ljudi, bi si dvoboj verjetno ogledalo še več ljubiteljev nogometa. To je nekaj, kar je vsaj primerljivo z obiskom na tekmi smučarskega svetovnega pokala pri nas in je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo za slovensko nogometno ligo.

Televizijski prenosi so tako prinesli marsikaj, še nekaj več pa bi lahko na primer dodala politična elita. Tista, ki se ob vsakem dobrem športnem rezultatu ponosno slika s pravimi junaki, o njih tvita in včasih tudi marsikaj obljublja, uresniči pa bnolj malo, če sploh kaj. Tista, ki nato na primer zavrne možnost, da bi si lahko normalen navijač na tekmi kupil pivo. Ker naj bi bilo to nevarno. Verjamite, da bo tisti, ki želi spremljati tekmo v rožicah, že prej znal poskrbeti zase, tako kot bi zanj morali ob neljubem obnašanju poskrbeti varnostniki in policisti. Razlika med in nenakupom piva na tekmi je le v tem, da od tega klub nima prav nič, pa bi lahko marsikateri manjši kolektiv vsaj na tak način poskrbel zase in si na primer vsaj privoščil (pre)drago plačilo sodnikov - posebnega nezmotljivega klana v večini športov. A politična elita je v takšnih primerih bolj papeška od papeža.

Vendar pustimo tudi to. Želim le reči, da se bom kot normalen ljubitelj nogometa (prijatelji sicer pravijo, da se spogledovanje z normalnostjo ob mojem spremljanju najljubših klubov hitro neha) z veseljem ogledal prenos med Mariborom in Olimpijo. In to z večjim veseljem kot še morda pred nekaj leti. Verjamem, da je takšnih še kar nekaj med vami. In že to je lepa zmaga za slovenski ligaški nogomet. Na vodilnih možeh NZS pa je, da se ne zadovoljijo s tem in da še naprej skrbijo za pozitivni zagon. Na veljakih drugih športov je, da jih poskušajo posnemati.

igor.kovacic@zurnal24.si

Foto: Saša Despot nogomet Olimpija