Raziskovalna ekipa z univerze v Tel Avivu je v jami v osrednjem Izraelu našla zobe, ki so po prvih ocenah stari 400 tisoč let. Podobni so ostankom homo sapiensa, ki so jih našli v Izraelu. Prvi do zdaj znani homo sapiensi so več kot polovico mlajši.
Arheolog Avi Gopher, vodja ekipe, je nad odkritjem navdušen. Ekipa je zobe preučila z rentgenom in CT-jem. Njihovo starost so nato določili še na podlagi starosti plasti zemlje, v kateri so jih našli. Seveda pa bodo za točno določitev njihove starosti potrebne še nadaljnje raziskave. Če bodo potrdile prve rezultate, "bo to spremenilo celotno sliko evolucije".
Javno sprejeta teorija pravi, da prvi homo sapiens izvira iz Afrike, od kjer se je kasneje preselil na druge kontinente. Če bi se izkazalo, da gre za homo sapiensa, bi to lahko pomenilo, da so korenine modernega človeka pravzaprav v Izraelu.
Strokovnjak z univerze v Cambridgeu Sir Paul Mellars najdbo ocenjuje kot pomembno, saj je ostankov iz omenjenega obdobja zelo malo. Poudarja pa, da je še prezgodaj trditi, da gre res za človeške ostanke. Sam bi na podlagi slišanega prej sklepal, da gre za ostanke neandertalcev.
Splošno sprejete znanstvene teorije modernega človeka in neandertalca povezujejo s skupnim prednikom, ki je pred 700 tisoč leti živel v Afriki. Ena skupina potomcev je preselila v Evropo, medtem ko je druga ostala v Afriki in se kasneje razvila v homo sapiensa.
Zobje so pogosto nezanesljivi pokazatelji izvora. Bolj zanesljive so analize lobanj, poudarja Mellars.
Gopher je optimističen, da bo njegova ekipa med nadaljnjimi izkopavanji našla lobanje in kosti. Z izkopavanji v jami Qesem so začeli leta 2004, štiri leta po njenem odkritju.