Ministrica Tatjana Bobnar je napovedala, da bo po prihodu iz Bruslja podala odstopno izjavo, predsednik vlade Robert Golob pa je že napovedal, da bo njen odstop zaradi porušenega zaupanja sprejel. Bobnarjeva je namreč v izjavi za medije, ki je sledila nepotrditvi Boštjana Lindava za generalnega direktorja Policije, namignila na poskus političnega vmešavanja v delo policije. Ali bo dodatna pojasnila danes podal tudi predsednik vlade, še ni znano. 

Po prejetem pisnem odstopu ima predsednik vlade sedem dni časa, da o odstopu ministrice pisno obvesti predsednico državnega zbora. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala.

Ministrica: To so politični pritiski

To je potrdila tudi v poročilu, ki ga je včeraj posredovala vladi, politične pritiske pa je tudi konkretno navedla. Ni šlo le za imenovanje direktorja Policije. "Izjave iz vrst GS, SMS-sporočilo vodje piar službe GS Vesne Vuković, ki mi je bilo poslano v soboto, 29. oktobra 2022, da so raztrgani plakati GS in da ne vedo, če bi to prijavili policiji, ker se ve, kdo vodi policijsko upravo Nova Gorica (na kar sem ji odgovorila, da ni nikakršnih indicev, da ne bi strokovno opravljal svojega dela), in tudi tvoje stališče (izrečeno na najinem pogovoru 10. novembra 2022, zakaj Lindav ne bo imenovan za polni mandat in se mu le podaljša status vršilca dolžnosti kot nekakšna dodatna poskusna doba, kljub oceni uradniškega sveta, da je primeren in izpolnjuje vse zahtevane pogoje), da je do neimenovanja prišlo, ker da z Lindavom nisva upravičila pričakovanj o čiščenju policije, so politični pritiski na vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije. Pa tudi, da bo prejel polni mandat le, če bo na podlagi političnih meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade 'očistil' policijo določenih ljudi," je med drugim zapisala Bobnar, ki bo navedbe o političnih pritiskih naznanila tudi tožilstvu. 

Svoj pogled na domnevne politične pritiske je v poročilu predstavil tudi v. d. generalnega direktorja policije Bošjan Lindav. 

"Pojasnila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki jih je danes prejel predsednik vlade dr. Robert Golob, ne potrjujejo izjav ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar glede politizacije policije. Iz poročila ne izhaja, da bi v mandatu te vlade kdorkoli od političnih funkcionarjev izvajal politični pritisk na Policijo, želel pridobiti informacije o delu Policije ali vplivati na konkretne postopke," so včeraj sporočili iz kabineta predsednika vlade.  

"Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do njene politizacije."

"Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za poln mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema," meni ministrica. "Kot ministrica želim sodelovati z ekipo, ki jo izberem sama, glede na poznavanje njenih strokovnih kompetecc in v katero zaupam. Odrekanje te možnosti in sugestije za imenovanje drugih izbir po moji oceni predstavljajo politični pritisk," dodaja Bobnar. 

Po odstopu ministrice bo vodenje notranjega ministrstva najverjetneje prevzel eden od državnih sekretarjev, torej Branko Lobnikar ali Tina Heferle. V javnosti se medtem med imeni za novega notranjega ministra najpogosteje pojavljata Boštjan Šefic, ki je sicer to možnost zanikal in nekdanji notranji minister v Šarčevi vladi Boštjan Poklukar.

"Moje stališče je, da demokratizacija in depolitizacija policije ni stvar zamenjave posameznih obrazov v policiji. Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces, ki ga mora izpeljati policija sama. Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do njene politizacije. Pri čemer politizacija policije ne pomeni, da so v policiji osebe, ki imajo določena politična stališča, ampak da obstajajo strukturni pogoji za to, da se policija lahko ukloni oblasti oziroma da jo oblast lahko zlorabi za svoje politične namene. To je srž najinega nesoglasja," navaja Bobnar. 

"Policija mora demokratizacijo izvesti sama od znotraj"

"Policija mora demokratizacijo izvesti sama od znotraj, izhajajoč iz svojih strokovnih in pravnih načel; demokratizacija ji ne more biti zapovedana od zunaj oz. od zgoraj. Policija zato med drugim potrebuje stabilno vodstvo z jasno demokratično vizijo. Generalni direktor policije s polnim mandatom, ki ni v negotovosti glede svoje bodoče pozicije, je ključno jamstvo za demokratizacijo policije in za upiranje njeni politizaciji. Kot tak je simbol neodvisnosti in samostojnosti policije. Zato menim, da je politična odločitev, da policija daljši čas nima stabilnega vodstva, pravzaprav poskus njene destabilizacije in vzpostavitve pogojev, da bi bila (zopet) poslušna politiki. Zato ne nasprotujem zgolj posameznim poskusom vplivanja na policijo, ampak se zavzemam za vzpostavitev takih strukturnih pogojev, da policija ne bi bila več orodje politike. Precedens, po katerem bi lahko politična oblast navkljub izkazanim strokovnim referencam predlaganega kandidata za generalnega direktorja policije, tega zavrnila, brez obrazložitve, arbitrarno, na videz zgolj iz oblastne kaprice, je nevaren in nanj ne morem pristati."