O resoluciji bo sedaj predvidoma decembra glasovala še celotna 192-članska Generalna skupščina ZN. Slovenija je bila med 87 državami sponzorji resolucije in je seveda glasovala za moratorij.

Evropska pobuda prerasla v medregionalno
Nasprotniki smrtne kazni so s podobnima resolucijama proti smrtni kazni poskušali prodreti že leta 1994 in leta 1999, a jim ni uspelo, verjetno tudi zato, ker je šlo takrat za zgolj evropsko pobudo. Predlagatelji so tokrat pristopili bolj preudarno z moratorijem in ne prepovedjo smrtne kazni, prav tako so evropske države k sponzorstvu resolucije pridobile še osem afriških in večino držav Latinske Amerike, tako da je evropska pobuda prerasla v medregionalno. Zato so tudi ugovori nasprotnikov resolucije, da gre za vsiljevanje evropskih vrednot, izzveneli v prazno.

V ZDA izvajajo kazen v 37 zveznih državah
Pomemben dejavnik za uspeh resolucije je bilo tudi pomanjkanje aktivnega lobiranja ZDA proti njej, čeprav so predstavniki Washingtona glasovali proti. ZDA izvajajo smrtno kazen na zvezni ravni ter v 37 zveznih državah. Vendar se odnos do smrtne kazni tudi v ZDA spreminja. New Jersey bo kmalu postal prva država z zakonsko prepovedjo smrtne kazni, ameriško vrhovno sodišče pa od 25. septembra blokira vse nadaljnje usmrtitve, saj obravnava pritožbo na usmrtitve z injekcijami. Sodišče je v četrtek ustavilo usmrtitev Marka Schwaba na Floridi, ki je bil obsojen zaradi ugrabitve, posilstva in umora 11-letnega fanta.

Zloglasni električni stol © iStockphoto

Smrtno kazen ukinilo 133 držav
Predlog resolucije ZN pravi, da smrtna kazen spodkopava človekovo dostojanstvo, ter države poziva, naj sprejmejo moratorij z vidikom popolne ukinitve smrtne kazni, naj zagotovijo pravice in dostojanstvo obsojencev na smrt, naj omejijo izvajanje smrtne kazni in zmanjšajo število kaznivih dejanj, za katera je predvidena. Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI) je pozdravila uspeh zgodovinske resolucije, ki sicer ni pravno zavezujoča, vendar pa ima moralno in politično težo. AI pravi, da gre za pomemben korak proti ukinitvi smrtne kazni, kar je sicer storilo že 133 držav.

Nasprotniki resolucije trdijo, da smrtno kazen pozna več kot 100 držav, čeprav je vse ne izvajajo. Njihovi argumenti proti resoluciji so se vrteli glede pristojnosti, saj naj ne bi šlo za vprašanje človekovih pravic, ampak za vprašanje kazenskega prava posameznih držav. Ponavljal se je tudi argument o vsiljevanju evropskih vrednot in o tem, da predlagatelji po nepotrebnem vnašajo razdor v GS ZN, saj se zavedajo, da glede resolucije ne bo konsenza.

Nasprotniki so v uvodu vložili 14 amandmajev z namenom razvodeneti ali pokopati resolucijo, vendar je bila večina zavrnjenih že v sredo, preostanek pa v četrtek. Egipt je nato predlagal dva amandmaja v zvezi s pravico nerojenih otrok oziroma splava, ki sta bila prav tako poražena. Proti temu so bile tudi nekatere države, ki sicer ne dovolijo splava, vendar pa so njihovi predstavniki menili, da to vprašanje ne spada  v kontekst resolucije. Iz istega razloga je proti obema amandmajema glasovala tudi Slovenija.