Foto: Saša Despot Sergeja Hadner Hvala Če sem sprva dopuščala možnost, da je afera sodna stavba medijem in javnosti servirana na pladnju z napisom Gibanje Svoboda, se mi to zdaj zdi še bolj verjetno. In ob tem bi rada pravzaprav čestitala avtorju ali avtorjem ter igralcem in statistom, ki nas zadnje dni s spektakularnimi zapleti držijo v napetem pričakovanju razpleta te drame. 

Stranka SD ima v tej drami vlogo skorumpirane mafijske združbe, v kateri največje zlo predstavstavljajo izkušeni in vplivni posamezniki z vrha stranke, pri njihovih rabotah pa jim pomagajo člani SDS, ki so se znali potuhniti v njihove vrste. Na drugi strani je ministrica Dominika Švarc Pipan, ki igra vlogo žrtve ter pravičniškega in naivnega dekleta. Izkoristili so jo zli fantje iz SD, izkorišča jo premier Golob. 

Dogajanje je namreč postavljeno v čas, ko se začenjajo priprave na volitve v Evropski parlament, volitve, ki bodo dejanski pokazatelj, koliko zaupanja je še ostalo veliki zmagovalki volitev Gibanje Svoboda s političnim novincem Robertom Golobom na čelu. Svobodi je javnomnenjska podpora že precej izpuhtela, zato ji slabitev pozicije SD še kako ustreza. Kritike letijo tudi z drugih strani, s hudimi obtožbami SD se oglaša tudi Erik Brecelj, v javnosti cenjeni kururg, znan tudi kot borec proti korupciji. 

Rimljani so vedeli, da množice potrebujejo kruha in iger, a če naš igralec z očmi polnimi peska vendarle uzre dogajanje po zadnjem koalicijskem vrhu, kjer so vladajoči kovali načrte za delo v tem letu, uvidi, da bo dobil predvsem igro. Ključno sporočilo koalicijskega vrha je: ne ponoviti napake z začetka lanskega leta, ko so napovedali reforme in njihovo časovnico. Zdaj bodo raje tiho, da jih ne bomo lovili za dane besede, ki se jih niso držali.

Za dano besedo sodniki lovijo tudi ministrico Švarc Pipan, ki je na začetku lanskega leta sledila Golobovi ideji in naovedala dvig plač za 600 evrov. Kmalu po tem je obljubo preklicala. Neizpolnjena ostaja zahteva ustavnega sodišča, ki je temelj njihove zahteve po višjih plačah. Po letu in pol na ministrstvu Švarc Pipan ni uspelo speljati nobene sistemske reforme. 

Foto: Flickr/Vlada RS Dominika Švarc Pipan

A žarometi so zdaj usmerjeni v drugo smer, javnost je dobila kost, ki jo lahko gloda z več strani. Na eni je ministrica, ki razlaga, kako bo počistila v vrstah svoje stranke. Nekateri jo vidijo kot novodobno Ivano Orleansko, ploskajo njeni odločenosti, boju in vztrajnosti. Predsednik vlade Golob jo v tem poglavju poziva, da očisti svoje ime. Na drugi stran jo besni besni člani stranke SD s Tanjo Fajon na čelu pozivajo k odstopu in celo grozijo z izključitvijo. Gledalci so se razdelili na dva tabora, eni za Niko, drugi za Tanjo.

Igra postaja vse bolj neverjetna in hkrati mučna. KPK in Nacionalni preiskovalni urad, ki se prav tako ukvarjata z zadevo, sta stranska igralca in ne tista, ki bi morala zadevi priti do dna. V glavni vlogi odstaja ministrica, ki razčiščuje sporni nakup stavbe, v katerega je vpletena sama, objektivno zagotovo, z lastnim podpisom in odgovornostjo ministrice, subjektivno morda, predvsem pa čustveno. Politična higijena se spreminja v smetišče, ko ji premier Golob prigovarja, naj očisti svoje ime, sam pa se le javno sprašuje: "Kaj pa, če je vse res?" 

sergeja.hadner@styria-media.si