"Po 200 konjev, sto krav in volov pa do 500 prašičev se je še nedavno vsako drugo in četrto soboto v mesecu prodajalo na šentjernejskem sejmu," so nam povedali domačini, ki so se preteklo soboto pomudili pod nadstrešnico živinskega dela sejma, kjer je bilo le za vzorec mladih prašičev.

Štiri leta nič zaradi predpisov

Prav zaradi nadstrešnice in nekaj dodatne ureditve po zahtevah evropskih predpisov, ki je šentjernejsko sejmišče ni imelo, so morali pred petimi leti živinski sejem prekiniti. Za ureditev je občina potrebovala skoraj štiri leta, a ko so živinski sejem znova odprli, ta ni nikoli več zaživel. "Tu je občina zamudila priložnost, prekinitev je bila predolga," je ocenil Janez Selak, občinski svetnik.

Malih hlevov ni več

Majda Kavšek, direktorica Ekološke družbe Šentjernej, ki skrbi za sejem, je dejala, da za zamrtje živinskega sejma ni kriva le prekinitev: "V tem času se je v živinoreji marsikaj spremenilo; malih hlevov skoraj ni več, z rejo se ukvarjajo veliki kmetje, ki imajo direktne dobavitelje in kupce." Kot je dodala, sta svoje pridali zakonodaja, ki zahteva pregled živali in urejeno dokumentacijo, ter manjša kupna moč.

Kavškova je poudarila, da so zdaj edini uradni sejem, ki ima urejen del za trgovanje z živalmi, daleč naokoli, vsi prodajalci imajo brezplačen vstop, načrtujejo pa tudi organizacijo razstav živali.

Od domačinov le Ribn´čan

"Na šentjernejskem sejmu, ki ima pravice še iz časa cesarice Marije Terezije, se v zadnjem času pojavlja vse več kitajskih in preostalih azijskih prodajalcev, ponudbe domače obrti (opazili smo le ribniško suho robo, op. a.) skorajda ni, dejavnost pa opuščajo tudi gostinci," je povedal Selak.

"Tradicijo želimo ohraniti, zato si bomo prizadevali za dober obisk in raznovrstno ponudbo; uredili bomo prireditveni prostor, pripravljali tematske sejemske dni in uredili pogoje za gostinsko ponudbo," je zagotovila Kavškova.