Zimske razmere so zdravstvenim delavcem povzročile dodatno delo, travmatologi imajo obilo pacientov za obravnavo, je na današnji novinarski konferenci vlade dejal koordinator za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. 

"Se pa mogoče res vidi lučka na koncu tunela pri covid situaciji," je dejal. 

Četrti val je hujši

Koordinacija bolnišničnih postelj dobro deluje, je ocenil. Čez poletje se je stanje umirilo, konec avgusta pa se je število okužb začelo spet vzpenjati, zaradi delte, ki je bila bolj agresivna in virulentna. Četrti val je še hujši kot prejšnji in predstavlja velik izziv za vzdržljivost slovenskega zdravstva.

Po Carottovih besedah je glavni problem deficit osebja, saj je veliko osebja po koncu prejšnjega vala odšlo iz bolnišnic, nekateri celo iz zdravstvenega sistema v druge panoge. 

Kljub grozečim napovedim o novem valu pa se precepljenost Slovencev ni dvignila preko 60 odstotkov, je dejal. Število hospitaliziranih pa se je od poletja naprej počasi višalo. Zato so morali postopoma prestrukturirati oddelke v covidne. S prilagojenim, sprotnim višanjem kapacitet za covidne bolnike so skušali obdržati čim dalj obdržati čim manj okrnjeno zdravstveno oskrbo za vse ostale bolnike.

"Če bi mi avgusta nekdo rekel, da bomo imeli novembra preko 200 intubiranih, mu tega preprosto ne bi verjel"

V sredini oktobra pa je vse presenetil pravi cunami, je povedal Carotta. "Takrat se je pritisk na bolnišnice izjemno povečal, dnevno sprejetih je bilo med 80 in 120 bolnikov, najbolj zaskrbljujoča pa je bila rast na intenzivni negi," je pojasnil. 

Slovensko zdravstvo je bilo takrat sposobno zagotoviti 190 postelj na intenzivni negi - zaradi pomanjkanja kadra. "Če bi mi avgusta nekdo rekel, da bomo imeli novembra preko 200 intubiranih, mu tega preprosto ne bi verjel."

Zaradi povečevanja sprejemov so bili prisiljeni v plan B - zagotoviti približno 290 postelj na intenzivni negi za covid paciente. Prišli so do tega števila, cena pa je bila previsoka, saj to pomeni zaprtje elektivne dejavnosti v manjših bolnicah, znižanje standardov glede števila zdravstvenega osebja na pacienta, s čimer pade kakovost obravnave. V sistem koordinacije covidnih postelj sta se poleg splošnih bolnišnic pridružili še bolnišnici Sežana in Topolščica. A kljub temu se je po Carottovih besedah v bolnišnicah nekajkrat skoraj zgodil Bergamo. 

Pomoč iz tujine zaenkrat ni potrebna

Le iznajdljivosti in požrtvovalnosti se imamo za zahvaliti, da nismo videli posnetkov, kot smo jih videli lani v Bergamu, je dejal. Pomagali so tudi privatniki, prostovoljci, člani Rdečega križa, Civilne zaščite, Slovenske vojske ... 

Iskali so tudi pomoč iz tujine, a zaradi slabe epidemiološke slike v sosednjih državah do tega ni prišlo. Nekaj zdravstvenega kadra so obljubili Italijani, z določenimi organizacijami pa pogovori še potekajo. A zaenkrat dodatne pomoči ne potrebujejo, je dejal Carotta.

Po zadnjih podatkih je hospitaliziran 1101 bolnik s covidom-19, od tega jih je 277 v oddelkih intenzivne terapije.

To kaže na nek plato, meni Carotta, "upamo, da se najslabše projekcije, ob katerih bi potrebovali okoli 320 postelj, ne bodo uresničile". Število hospitaliziranih se ne dviguje več, ta plato bo po napovedih trajal do sredine decembra. 

Če bi se zgodila kakšna večja nesreča, bi se slovensko zdravstvo sesulo

To vliva upanje in predstavlja luč na koncu tunela, je optimističen Carotta. Nerazumljivo pa se mu zdi, da se večina Slovencev niti ne zaveda resnosti in nevarnosti, "saj smo nekako kar sprejeli, da imamo skoraj 300 ljudi na intenzivnih covidnih oddelkih". Ob tem, tako Carotta, živimo praktično normalno, želimo si množičnih dogodkov in se ne zavedamo, kaj bi pomenila večja nesreča, kot se je pripetila v Bolgariji, v katero je bilo udeleženih veliko ljudi. "To pomeni zlom zdravstva, nezmožnost ustrezne oskrbe vseh poškodovanih," je dejal. "Živimo na robu prepada in, verjeli ali ne, vsak najmanjši sunek nas lahko pahne v globino," je dejal. 

Težava je nezadostna precepljenost starejših od 50 let

Četrti val je izredno zahteven, tudi zato, ker prizadene mlajšo populacijo. 80 odstotkov intenzivnih bolnikov je starih med 50 in 75 let, od vseh bolnikov na intenzivni negi skupno je približno 80 odstotkov necepljenih, tisti, ki so, pa imajo vsaj eno kronično bolezen, ki oslabi imunski sistem. 

"Če logično pomislimo, bi bila bolnikov na intenzivni terapiji le še četrtina, če bi bila precepljenost populacije, starejše od 50 let, 100-odstotna," je dejal. 

Ob tem pa je dodal, da covid pogosto huje prizadene tudi mlajše, po njegovih besedah niso redke osebe, ki so komaj dopolnile 20 let, pa so potrebovale bolnišnično obravnavo. "Bolezen tisočerih obrazov lahko močno prizadane vsakogar od nas," je dejal. 

Še en podatek je pomemben - 99 odstotkov vseh umrlih je starejših od 55 let, kar je po njegovih besedah ključen dokaz, da je cepljenje starejših ključno za obvladovanje epidemije. Poleg tega se virus v necepljeni populaciji prosto širi in mutira, kar se nam je zdaj zgodilo tudi z različico omikron. 

"Kako normalno strokovno in brez pripomb zdraviti nekoga, ki so mu bile dane vse možnosti, da svojemu stanju uide, pa mu ni hotel?"

Carotta meni, da smo Slovenci z necepljenjem tvegali "veliko, preveč". Okrevanje po covidu je po njegovih besedah dolgotrajno, tako bo tudi okrevanje zdravstvenega sistema. Predlagal je, da vzamemo usodo v svoje roke "in recimo gospodu covidu adijo in nikoli več". 

Carotto sicer skrbi, kaj prinaša omikron - če bodo za njegovo širjenje res dovzetni tudi cepljeni in preboleli, smo ponovno na začetku. Ne verjame, da bi katerikoli zdravstveni sistem sploh lahko vzdržal tak pritisk. Če bo pa virus agresivnejši in bolj virulenten ter se bo širil predvsem med necepljeno populacijo, pa bi lahko teoretično pritisk zdržali. "Drugo pa je izmučenost, izmozganost, naveličanost, tudi zmanjšanje empatije zdravstvenega osebja. Se pravi, kako normalno strokovno in brez pripomb zdraviti nekoga, ki so mu bile dane vse možnosti, da svojemu stanju uide, pa mu ni hotel," je dejal.

dezurni@styria-media.si