Zamrznitve premoženja. Vsaj 31 nekdaj vplivnim poslovnežem, gospodarstvenikom, domnevnim preprodajalcem droge in drugim domnevnim kriminalcem so sodišča do nadaljnjega prepovedala razpolagati s premoženjem ali ga celo prodajati. V 31 postopkih, ki jih vodijo zoper domnevne kriminalce, je namreč tožilcem za pregon organiziranega kriminala uspelo doseči, da so sodišča tem posameznikom njihova premoženja začasno zamrznila.

Plomb bo lahko še več

Sumijo jih namreč, da so vsaj del tega premoženja pridobili s kaznivimi dejanji, zaradi katerih jih preiskujejo ali jim celo že sodijo. “Večina zamrznitev se nanaša na kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja ter neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,” pojasnjujejo na specializiranem državnem tožilstvu (SDT),

Če in ko bi sodiščem s pravnomočno sodbo tem ljudem uspelo dokazati, da so res naklepno denimo močno oškodovali podjetja, ki so jih nekdaj vodili, in pri tem sami hkrati nezakonito obogateli, ne bo več nobenih ovir za to, da jim sodišče vse to zdaj zamrznjeno premoženje na koncu tudi dejansko odvzame. Z izkupičkom od prodaje tega premoženja pa bi povrnili škodo, ki je podjetjem ali posameznim zaposlenim nastala zaradi kriminalnega poslovanja njihovih nekdanjih šefov. Ker gre za konkretne zadeve, ki še niso pravnomočno končane, nam s tožilstva točnega števila ljudi, ki jim to grozi, niso mogli posredovati.

Neuradno: tudi Tovšakova

Z družinskimi in počitniškimi hišami, delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ter celo določenimi vsotami denarja sicer trenutno ne smejo razpolagati nekdanji šef Merkurja Bine Kordež, njegova nekdanja sodelavka v podjetju Marta Bertoncelj, nekdanji šef Pivovarne Laško Boško Šrot, nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, neuradno pa tudi nekdanja šefinja Vegrada Hilda Tovšak.

Kako poteka?

Policija naj bi proti vsem opravila finančno preiskavo takoj, ko so pred leti prvič začeli preiskovati njihove domnevno nezakonite posle. Taka finančna preiskava zajema dejavnosti, kot so iskanje, identifikacija in sledenje, ki so pomembne za ugotovitev protipravno pridobljene premoženjske koristi z določenim kaznivim dejanjem. “Na tej osnovi je nato možno zavarovanje premoženjske koristi v predkazenskem postopku s ciljem končnega odvzema te koristi,” pojasnjujejo na policiji.

Predlani so takšno finančno preiskavo opravili pri skoraj 400 posameznikih in podjetjih, lani pa še pri 170. “Ko so obstajali pogoji za zavarovanje pridobljene koristi, smo predlani na pristojna tožilstva podali 69 pobud za začasno zavarovanje premoženjske koristi, lani pa 135,” dodajajo na SDT.