Foto: Žurnal24 Andreja Basle (Foto: Anže Petkovšek) Če hoče kdo danes izrabljati svobodni trg, mu to brez težav uspe. Institucije, ki tako ali drugače bdijo nad “ferplejem” v vseh oblikah, so nenehno na prepihu politike. V prihodnjih dneh bodo poslanci še formalno (z dvigom rok za zakon) ukinili agencijo za javna naročila in zaposlene pripojili ministru Šušteršiču. Agencija res nima kaj pokazati. Se strinjam. A da bodo javna naročila, če jih bodo isti ljudje peljali na novem naslovu, cenejša, je zanimiv optimizem.

Že več kot leto in pol gledamo tudi (namerno) kadrovsko podhranjenost urada za varstvo konkurence. Ta ima (kot vsakič namerno ponovim) le toliko zaposlenih kot Glasbena šola Tržič. Preiskuje pa večinoma z najboljšimi odvetniki oborožene težkokategornike poslovnega sveta – gradbince, farmacevte, igralce na trgu elektrike.

Javno gledamo tudi “zadnje krče” pred koncem agencije za upravljanje kapitalskih naložb in čakamo na nov vsemogočni upravljalski holding. Nobena od institucij, pa naj bo nadzorna ali upravljalska, se v nespremenjeni obliki pri nas ne obdrži prav dolgo.

Tradicija. Vsaka politična elita se čuti poklicano, da v imenu “mi vemo bolje” ukinja, preoblikuje in na novo postavlja ustroj države. Skoraj nobena institucija si tako nima niti časa zgraditi resne avtoritete in kredibilnosti. In tako smo ves čas v zidanju in rušenju temeljev ključnih ustanov. Če bi tako gradili domačo hišo, bi zimo dočakali brez strehe nad glavo – v mrzlem snegu.

Slabo, a ne?