Radovan Žerjav je danes prepustil krmilo stranke edinemu kandidatu za njegovega naslednika Francu Bogoviču, dosedanjemu podpredsedniku SLS. "Danes ni čas za pranje umazanega perila, čas je, da stopimo skupaj in enotno podpremo novo obdobje stranke," je dodal in Bogoviču zaželel, da bo "najboljši predsednik SLS".


V svojem nagovoru in poročilu o delu stranke, je izpostavil točke iz njegovega govora ob prevzemu stranke. Med drugim je zagotovil, da bo SLS podpirala dobre rešitve ne glede na to, ali prihajajo s strani vladne koalicije ali drugih opozicijskih strank. Ni pomembno, kdo ponudi dobro rešitev, za družbo je pomembno, da so dobre ideje in da so rešitve predvsem na voljo, je dejal.

Kot je še povedal Žerjav, SLS "nikoli ni bila, ni in ne bo ujetnik ali podaljšana roka kogar koli". Med drugim je ocenil, da je bila njihova odločitev, da ne sodelujejo v potencialni novi koaliciji, pravilna. Poudaril je, da je treba vztrajati pri ničelni toleranci do korupcije tako znotraj stranke kot izven nje. Po njegovem mnenju je edino prav, da se je SLS kot stranka "v tem zapletenem času zelo jasno distancirala od obeh največjih strank, ki več kot očitno nista zmožni v svojih vrstah razrešiti problema korupcije, še manj pa spoštovati institucij pravne države," je dodal.

Ob uspehi stranke v obdobju njegovega vodenja pa je izpostavil tudi nekatere programske točke, ki niso bile uresničene. Povedal je, da je tudi sam "naredil kakšno napako ali neumnost, a to spremlja tiste, ki delajo". "V kolikor sem ob tem koga osebno prizadel, se ob tej priložnosti opravičujem," je še dejal.

"Zame ni Šrotovih, Podobnikov, Kanglerjev in ne vem katerih še," je izpostavil Žerjav. Kot pravi, so le tisti, ki delujejo v dobro SLS in Slovenije, ter tisti, ki jim "politika na državni ali lokalni ravni pomeni le vzvod za dosego lastnih in materialnih drugih ciljev". Če se nekdo želi uspešno spopasti s problemi, mora najprej začeti pri sebi ne glede na to, kako velik je ta problem, tudi znotraj stranke. Gre za doslednost in načelnost, pravi Žerjav.

Dotaknil se je tudi točk, ki zadevajo gospodarstvo. Če hočemo sebi dobro, moramo po njegovih besedah gospodarstvo vsaj začasno privilegirati oziroma pozitivno diskriminirati. V tem mandatu se je, kot pravi, sicer dobro začelo, proti koncu pa je vlada znova začela obremenjevati gospodarstvo z različnimi taksami in prispevki.

V svojem, na koncu zelo čustvenem poslovilnem nagovoru, se je številnim sodelavcem zahvalil za sodelovanje. Sklenil je s stavki iz govora leta 2009: "Nikoli nisem razmišljal, da bi bil poklicni politik. Pravzaprav se tudi danes ne počutim tako. Zato tudi stvari, ki so politiko ljudem odtujile, težko razumem in jih ne sprejemam. Politike ne razumem kot uporabe ali zlorabe politične moči. Politika zame ni boj za oblast in delitev plena. Politiki želim spremeniti predznak. Čeprav morda zvenim naivno, mislim resno in iskreno."

Bogovič: SLS je tam, kjer je ljudstvo

Trdo delo, načelnost, etičnost in spoštovanje institucij države so vodilo SLS, je na kongresu stranke izpostavil Bogovič. "Kje je danes SLS? Na strani ljudi. In kje je slovensko ljudstvo? Na ulicah in trgih," je spomnil. SLS je odgovor na to, kar danes zahteva ljudstvo, je dodal.

SLS je po njegovih besedah vse od ustanovitve njenih predhodnic, Slovenske kmečke zveze in Slovenske kmečke mladine, šla skozi vzpone in padce. "Veliko smo naredili dobrega, tudi veliko napak, dokler si pred zadnjim kongresom leta 2009 nismo priznali, da je kljub dobrim namenom stranka takrat izgubila zaupanje," je spomnil Bogovič. Toda takrat izvoljeni na čelu z Radovanom Žerjavom so se odločili, da bodo SLS "vrnili politično rodovitnost in sij pšeničnega klasja". Trdo delo, pravičnost in spoštovanje drug drugega ter institucij pravne države so stranki vrnili zaupanje, je prepričan.

Skupni cilj vodstva SLS je bil zgraditi sodobno SLS. Bogovič je izpostavil, da jim je med postavljanjem novih temeljev stranke včasih zmanjkalo časa za temeljitejši notranji pogovor. Zato zagotavlja, da bo to njegova prednostna naloga.

Žerjavu se je Bogovič zahvalil za vztrajanje na načelih in obljubil, da bo na tem dosledno vztrajal tudi sam. Spomnil je, da gospodarske razmere v Sloveniji niso rožnate, čeprav so z delom v vladi v zadnjem letu uspeli zajeziti poglabljanje javno finančnega dolga ter močno pospešili črpanje evropskih sredstev. Pozval je k intenzivnemu nadaljevanju reševanja težav ne glede na to, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji.

Naštel je tudi nekaj izzivov, pred katerimi je stranka. Med drugim, da bi na osnovi socialnega podjetništva pomagali ostarelim kmetijam pri pridelavi hrane. Zavzemal pa se bo tudi za energetski razvoj Slovenije, ki bo slonel na domačih virih.

"Nikoli ne bom pristal, da SLS vzamejo za talko ideoloških prerivanj," je še zagotovil in spomnil na odločitev SLS, da izstopi iz vlade Janeza Janše in ne sodeluje v novonastajajoči koaliciji.

Po novem trije podpredsedniki

Delegati so volili tudi ostale organe stranke. Za podpredsednike SLS sta bila tako znova izvoljena dosedanja podpredsednika Janez Tomšič in Olga Franca, poleg njiju pa še Jasmina Opec.

Za predsednika glavnega odbora je bil v drugem krogu izvoljen Franci Rokavec, za mesta podpredsednika glavnega odbora pa so delegati največ glasov namenili Janezu Ribiču, Vanji Gruden in Darinki Mraveljak.

Za predsednico nadzornega odbora je bila, prav tako v drugem krogu, izvoljena Darja Turk. Za člane nadzornega odbora so delegati večinsko podprli Andreja Umeka, Roberta Smrdelja, Mileno Vrhovec in Vlasto Kuzmički, novoizvoljeni člani izvršilnega odbora pa so Janez Podobnik, Ivan Žagar, Roman Žveglič, Marija Ribič, Astrid Bah, Andrej Presečnik, Metka Zevnik, Ciril Smrkolj, Tomislav Nemec in Žarko Pregelj.