Temeljno izhodišče za posvet o ukrepih za spodbujanje večje udeležbe žensk v političnem odločanju, ki sta ga pripravila Urad za enake možnosti in Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti DZ, je, da je enakost spolov človekova pravica in pogoj za stvarno demokracijo in ne privilegij žensk, je v uvodu dejala Violeta Neubauer iz urada za enake možnosti. Po mnenju predsednice parlamentarne komisije Eve Irgl pa je v slovenski politiki "bistveno premalo žensk". Zato je po njenem treba predvsem spremeniti miselnost v okolju, saj še vedno prevladuje prepričanje, da je "politika bolj ali pa zgolj moška domena".

Po mnenju Irglove so tudi rezultati pokazali, da uzakonjenje spolnih deležev ne prinaša bistveno večje zastopanosti žensk. Po državnozborskih volitvah leta 2004 smo namreč imeli enak delež poslank, kot ga imamo po lanskih volitvah, "čeprav smo vmes spremenili zakonodajo in uvedli spolne deleže", je pojasnila. Vzrok za to je po njenih besedah v tem, da stranke žensk ne postavljajo v "izvoljive okraje". Ob tem pa je dodala, pa sama ne pristaja na to, "da se žensko postavi v neki izvoljiv okraj samo zato, ker je ženska, ampak zato, ker je ravno tako sposobna kot moški".

Kot je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, v Sloveniji pri državnozborskih volitvah "nimamo čistega proporcionalnega sistema". Skandinavske države imajo po njenih besedah tolikšno zastopanost žensk v parlamentu zaradi volilnega sistema, saj volilni sistem pripomore ali zavira možnosti za izvolitev žensk v demokraciji. Na ministrstvu so zato oblikovali delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustavnega prava in ki bo presodila, ali je veljaven zakon o državnozborskih volitvah v skladu z 80. členom ustave. Slednji po besedah ministrice namreč določa proporcionalni volilni sistem, ki pa volivcem omogoča odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.