Nekaj tednov po priključitvi polotoka Krim Ruski federaciji se je Google na to odzval zelo pragmatično in meje med Krimom in Ukrajino v različnih državah označil različno. Na ukrajinski različici spletne strani z Googlovimi zemljevidi je Krim ukrajinski, v Rusiji ruski, medtem ko je drugod po svetu meja označena kot nedorečena. Na Googlu so za Žurnal povedali, da si "Google Maps prizadeva predstaviti sporne regije in meje karseda objektivno. Če obstajajo lokalne različice spletne strani Google Maps, pa sledijo lokalnim pravilom glede postavljanja meja in poimenovanj."
Ni pa to edini primer različnih prikazovanj meja na Googlovih zemljevidih. Na indijski različici je pokrajina Kašmir, ki jo za svojo razglašata tako Indija kot Pakistan, označena kot del Indije. Ker pa Pakistanci nimajo svoje različice Googlovih zemljevidov, vidijo meje v Kašmirju prikazane tako kot preostali svet – kot nedorečeno območje.
Različne verzije tudi pri Wikipediji
Tudi pri spletni enciklopediji Wikipedija so zemljevidi pri nekaterih nedorečenih območjih v različnih jezikih in člankih prikazani različno. Polotok Krim je pri angleški različici članka o Rusiji označen kot del Rusije (s pripisom, da gre za sporno območje), medtem ko ga slovenska različica ne šteje za ruskega. Jay Walsh iz Wikimedie odgovarja, da ima vsaka jezikovna skupnost svojo uredniško politiko, ki se lahko razlikuje. "Vsi člani Wikipedije pa si delijo željo po nevtralnosti, nepristranskosti in zanesljivih informacijah," pravi in nadaljuje, da v večini primerov raje navajajo več različnih pogledov kot manj. Če se razmere spreminjajo iz dneva v dan, pa na vrhu spletne strani napišejo opozorilo, da se situacija spreminja in so v prikazanem članku kmalu možne spremembe.
Piranski zaliv ali Savudrijska vala
"Že pri Sloveniji naletimo na problem, kako zarisati našo južno in vzhodno državno mejo, saj do odločitve mednarodne arbitraže ni uradno določena," na vprašanje, kako se pri nedoločenih mejah odločajo kartografi, odgovarjata Drago Perko in Drago Kladnik z Geografskega inštituta Antona Melika. Nadaljujeta, da bi državne ustanove pri risanju meja morale spoštovati odločitve države, medtem ko so zasebniki svobodnejši. Ker je Slovenija priznala Kosovo, bi morale javne ustanove zarisati mejo med Srbijo in Kosovom. Naročniki iz Srbije pa lahko od zasebnika zahtevajo tudi drugače prikazano mejo. Perko in Kladnik izpostavljata tudi težave pri zapisu nekaterih zemljepisnih imen, na primer Piranski zaliv ali Savudrijska vala, Japonsko morje ali Vzhodno morje ... V Sloveniji o enotnosti imen odloča komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, na področju kartografije pa takšnega organa ni, zato ne moremo govoriti o vsesplošno veljavnih zemljevidih.