Javnomnenjska raziskava Valicon o odzivih na vojno v Ukrajini je bila izvedena med 4. in 6. marcem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, v sklopu redne meritve raziskave #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljuje tudi v letu 2022, spremljala pa bo tudi odzivanje na vojno v Ukrajini, so sporočili iz Valicona.

"Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je stopnja zaskrbljenosti višja, kot je bila kadarkoli v času epidemije," ugotavljajo. 

Foto: Valicon #Novanormalnost

Podobno velja za oceno, ali gredo stvari v zvezi z vojno v Ukrajini na bolje ali na slabše, tudi tu so ocene zelo pesimistične, toda razlike med državami so že bolj občutne. "Medtem ko je indeks optimizma (absolutna razlika v deležih med tistimi, ki menijo, da gredo stvari precej / na bolje in bolj / precej na slabše), v Sloveniji in na Hrvaškem izrazito negativen (-83 oz. -84), je ta v Bosni in Hercegovini -66, v Srbiji pa »le« še -50." 

Velike razlike ob tem, kdo je kriv za vojno

Anketirance so še vprašali kdo je po njihovem mnenju »kriv« za vojno v Ukrajini. Razlike med odgovori v posameznih državah so pri tem občutnejše. 

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 4.-6.3., n=517 (SLO, BIH), n=505 (SRB), n=535 (HRV); Valicon.«

V Sloveniji so vprašani na prvo mesto postavili Rusijo (71%), na drugo mesto ZDA (37%). Dobra petina jih meni, da je kriva zveza NATO (22%), ena šestina za vojno krivi Ukrajino (17%), dobra desetina (11%) pa Evropsko unijo (možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek deležev višji od 100%, so pojasnili pri tem in dodali, da so podobno stališče izrazili tudi anketiranci na Hrvaškem. 

V Srbiji je povsem druga slika, saj za vojno v Ukrajini večina krivi ZDA (60%) in zvezo NATO (51%), dobra četrtina Rusijo (26%), slaba četrtina pa Ukrajino (24%) oz. Evropsko unijo (24%). 

Kaj nas najbolj skrbi?

Anketirancem so ponudili več različnih skrbi, ki se porajajo med prebivalci, vsak anketiranec je lahko izbral do tri možne odgovore, anketirance so pri tem naprosili, da jih razvrstijo po pomembnosti. 

• V Sloveniji je bil na prvo mesto postavljen strah pred razširitvijo vojne na področja izven Ukrajine (20%),
• več kot desetina vprašanih pa je na prvo mesto postavila še dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (13%),
• možnosti sevanja zaradi uporabe jedrskega orožja ali poškodb reaktorjev (13%),
• dvig cen hrane zaradi osnovnih surovin, kot je pšenica (12%) in še dodatno povišanje cen energentov (11%).