K nesreči, ki se je zgodila 23. avgusta 2012, je prispevala še pomanjkljiva meteorološka priprava na let in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta. Med posrednimi razlogi preiskovalci navajajo tudi nespoštovanje predpisov. Pilot namreč ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa in je polovico leta opravil na višinah, ki bi jih morala odobriti kontrola zračnega prometa.
Pilot je odgovoren tudi za požar, saj ni zaprl ventilov na jeklenkah, iz katerih je zaradi poškodb instalacij po trku izhajal plin.
V nesreči so na kraju umrli štirje ljudje, nato pa v bolnišnicah še dva, več je bilo huje poškodovanih.
Pošiljko prevzel, a to ne pomeni, da je bil seznanjen
Pilot je bil na dan nesreče imetnik veljavnega dovoljenja pilota prostoletečega balona, njegovo zdravstveno stanje pa ni ni vplivalo na nesrečo. Zahteve iz odločbe letalskega nadzornika z dne 6. junija 2012 (ta mu je odredila dodatni zdravstveni pregled) do dneva nesreče pilot ni izpolnil. Odločba je sicer bila poslana na naslov pilota in tudi prevzeta, a preiskovalci ne morejo "potrditi oziroma zanikati, če je bil pilot z odločbo letalskega nadzornika seznanjen ali ne“. Slabo leto po nesreči je namreč odvetniška pisarna poslala preiskovalcem izjavo, da pilot od letalskega nadzornika ni prejel nobene pošte.
Po prvem trku 42 metrov v zrak
Prvi trk ob tla se je zgodil ob 5.52, izmerjena hitrost pri stiku s tlemi je bila 43 km/h, balon pa je 240 metrvo ali 27 sekund vleklo po tleh s povprečno hitrostjo 32 km/h. Nato ga je dvignilo na 41 metrov višine, po 43 sekundah pa je znova udaril ob tla.