Računsko sodišče je revidiralo poslovanje Zavoda za zdrastveno zavarovanje (ZZZS) za leto 2015. Glede pravilnosti poslovanja zdravstvene blagajne, je sodišče izreklo mnenje s pridržkom.
Računsko sodišče je tako ugotovilo, da je ZZZS v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju porabil 1.302.685 evrov za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki ni storitev, katere plačilo se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Na ZZZS pravijo, se z mnenjem Računskega sodišča, da v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ni pravne podlage za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu, ker promocija zdravja na delovnem mestu ne sodi med storitve svetovanja, izobraževanja, usposabljanja in pomoči za spreminjanje nezdravega sloga, ne strinjajo.
ZZZS: Pravna podlaga obstaja
"Pravna podlaga za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu je namreč v ZZZS Pravilniku o sofinanciranju projektov za promocijo zdravja," odgovarja Peter Rutar iz ZZZS. Tam je sofinanciranje promocije zdravja izpeljano tako na podlagi členov ZZVZZ ter Zakona varnosti in zdravju pri delu, ki "načelno določa, da socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu in zavarovalnice in zavodi s področja zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja sodelujejo pri načrtovanju skupnih dejavnosti za dosego višje ravni varnosti in zdravja pri delu ter za splošen razvoj varnostne kulture. V tem odstavku je določeno, da navedene zavarovalnice in zavodi zagotavljajo sredstva, ki so za ta namen potrebna."
"Privarčevali smo pri bolniškah"
"ZZZS je izvajal sofinanciranje projektov v duhu dobrega gospodarja, saj je ZZZS z investiranjem v promocijske ukrepe neposredno vplival na boljše obvladovanje odhodkov ZZZS," pravijo na ZZZS in navajajo, da je bila skupna stopnja bolniškega staleža v letu 2015 v breme delodajalcev in ZZZS za tri odstotne točke in v letu 2016 za 1,4 odstotne točke nižja kot leta 2005, ko ZZZS še ni preko javnih razpisov in na druge načine zagotavljal izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Skupni prihranek za delodajalce in ZZZS zaradi nižje stopnje bolniškega staleža v letu 2015 in 2016 je znašal torej znaša približno 55 milijonov evrov.
Stroške storitev v tujini povrnili pred izdajo odločbe
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja ZZZS ugotovilo tudi, da je zavod povračila stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabave medicinskih pripomočkov in zdravil v tujini izplačeval pred izdajo odločb o priznanju pravice do povračila. Odločbe o priznanju pravice do povračila izdajal več kot dva meseca po prejemu vlog in vložnikoma posredoval zahtevi za dopolnitev vlog več kot pet delovnih dni po prejemu vlog. ZZZS
Glede tega ZZZS pojasnjuje, da je zavod v letu 2016 pričel uporabljati dograjeno računalniško aplikacijo Povračila, ki onemogoča povračilo stroškov pred dokončnostjo in izvršljivostjo odločbe. Nadalje ZZZS pojasnjuje, da se postopki povračil stroškov zdravljenja v tujini vodijo v okviru posebnih ugotovitvenih postopkov, ki zahtevajo ugotavljanje dejanskega stanja, pri katerih ZZZS pogosto zahteva dopolnitev vloge, težavno pa je tudi pridobivanje mnenj zdravnikov izvedencev, izvedenska mnenja pa so marsikdaj nejasna in zahtevajo posvetovanje z zunanjimi institucijami.
Prav tako se povečuje število vlog za povračilo stroškov. ZZZS je leta 2014 prejel 1.250 vlog za povračilo stroškov na podlagi 44.c člena ZZVZZ, leta 2016 pa že 1.931.