Iz Dobove proti Jesenicam je ob 17.24 odpeljal izredni potniski vlak, ki je v Avstrijo prepeljal 609 v Sloveniji beguncev in migrantov. "Migrante so ob 21.05 na železniski postaji na Jesenicah prevzeli avstrijski varnostni organi, v istih potniških vagonih pa so že zapustili območje Slovenije," je pojasnil Bojan Kos s PU Kranj.

Doslej so begunci v Avstrijo vstopali le na Šentilju in v Gornji Radgoni. Ker je predvsem mejni prehod Šentilj zelo obremenjen, je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar že v sredo poudarila, da bi bila nova izstopna točka beguncev iz Slovenije v Avstrijo zelo dobrodošla.

• PREBERITE ŠE: Poleg Šentilja in Gornje Radgone še ena izstopna točka

Foto: EPA Šentilj Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je včeraj pojasnil, da načrtujejo tudi nov večji namestitveni center, ki naj bi bil v bližini nove vstopne točke za Avstrijo, s čimer si prizadevajo razbremeniti območje, kjer trenutno vlada največja obremenjenost. Natančne lokacije, za katero se dogovarjajo, ni navedel.

Ali bo železniški mejni prehod Jesenice postal nova vstopna točka na meji z Avstrijo, še ni znano. Na Generalni policijski upravi so za STA povedali, da si za to prizadevajo in da upajo, da bo postal.

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner ob obisku na mejnem prehodu Šentilj ni povedala, koliko jih bodo še spustili v državo. Prav tako potrdila odpiranja tretje vstopne točke za begunce na meji s Slovenijo. 

Poudarila pa je, da je nujna krepitev nadzora na zunanjih mejah EU. "Čas je, da ponovno spravimo pod nadzor zunanje meje, da se tam lahko vsi begunci popišejo in že tam ugotovi, kdo beži pred vojno in komu ne pripada zaščita," je po navedbah STA poudarila na Šetnilju.

Nemčija, Italija in Avstrija ponudile pomoč

V Sloveniji se je sicer danes mudil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos."Tukaj sem, da ponovim, da evropska komisija stoji za Slovenijo in da smo pripravljeni, da bomo pomagali tehnično in finančo," je povedal po srečanju z notranjo ministrico. 

"Zima je tukaj in vse države imajo dolžnost, da pomagajo tem ljudem, ki so na poti že več mesecev, a nobena država tega ne more storiti sama," je poudaril in dodal, da je zato potreben skupen evropski odziv. "Vsi se morajo ravnati po pravilih in sodelovati z evropskimi in neevropskimi državami." 

Foto: Saša Despot begunci Notranja ministrica je povedala, da je več držav Sloveniji že ponudilo pomoč, vključno z osebjem, in Slovenija je ponujeno pomoč pripravljena sprejeti. 

"Slovenija ne bo hotspot"

Sloveniji so pomoč ponudile Nemčija, Avstrija, Italija ter države višegrajske skupine. "Slovenija bo pomoč sprejela, vendar je o konkretnih številkah še nemogoče govoriti, saj pogovori še potekajo," je dejala ministrica.

Glede podpore agencije za zunanje meje EU Frontex je poudarila, da bi moral Frontex nujno na grško in hrvaško mejo, da bi ustavili nekontroliran pritok migrantov v Evropo, medtem ko slovenska meja s Hrvaško ni zunanja meja EU. "Slovenija ne bo hotspot, saj nismo na zunanji meji," je dejala.

Evropski komisar Avramopulos je zatrdil, da Slovenija lahko računa na evropsko finančno pomoč, a konkretnih številk, koliko denarja bi Slovenija lahko dobila poleg že odobrenih 56 milijonov evrov za obdobje 2014-2020 ni navedel.

Potrebovali bi 140 milijonov evrov

Ministrica je povedala, da sta se s komisarjem pogovarjala o konkretnih potrebah, ki jih ima Slovenija, na podlagi katerih so sestavili seznam. "Seveda je na vrhu finančna pomoč," je dejala ministrica. "Po naših izračunih znašajo dnevni stroški 770 tisoč evrov na dan, kar v šestih mesecih nanese 140 milijonov evrov." 

V stroške so vključene zdravstvene ekipe, njihova oprema, stroški policije, šotori, najem prostorov, sanitetna oprema, vozila, ogrevanje vode, hrane in vse nujno potrebne dobrine, ki jih potrebujejo za to, da begunce dostojno oskrbijo.

dezurni@zurnal24.si