"Ne, ni res, da sem obtožil le Slovenijo za zastoje na meji. Krivim obe državi, tako Slovenijo kot Hrvaško," je v uvodu za zurnal24.si pojasnil stališče Željko Marušič, prometni strokovnjak in urednik hrvaškega avtomobilističnega spletnega portala Autoportal.hr.

Marušić, ki je za hrvaške medije dejal, da je osrednja težava vsega Piranski zaliv in slovensko kazanje mišic, pri čemer podpira mnenje hrvaške vlade in javnosti, da je arbitražni sporazum propadla zadeva, meni, da bi bilo treba najprej rešiti prav to težavo, da bi bili odnosi, ki so sicer med dvema prijateljskima narodoma zgledni, še boljši.

"Slovenci, to sem vedno govoril, so naši najboljši turisti, zato bi se morali usesti za eno mizo in pogovoriti o težavah, tudi gnečah na meji," pravi in dodaja, da bi morala Slovenija še pred uvedbo poostrenega preverjanja dokumentov na mejah reagirati in preprečiti, da bi do zastojev sploh prišlo.

Hrvaški evroparlamentarci bi lahko dvignili roko

A smo ga spomnili, da je Slovenija na to Bruselj opozarjala in da se tudi Sloveniji dela gospodarska škoda, težave zaradi tega pa imajo tudi ljudje, ki stanujejo ob meji ali pa tja hodijo v službo. Hkrati imajo v evropskem parlamentu svoje parlamentarce tudi Hrvati, ki so slutili, kaj se bo zgodilo na meji.

Foto: Barbara Barbič Obrežje

"To popolnoma drži. Želim povedati, da se tako, kot pri še nekaterih drugih spornih vprašanjih, na primer Ljubljanske banke, škoda dela obema stranema," pravi Marušić.

Hrvaški mediji, tudi nacionalna televizija, so v preteklih dneh na noge dvignili velik del hrvaške javnosti zaradi poostrene kontrole slovenskih policistov na meji. Kritizirajo slovensko stran, hočeš, zakaj ne uporablja „ciljanega“ nadzora ljudi, na drugi strani pa pozabljajo, da sami temeljito preverjajo ljudi na mejnih prehodih s Srbijo in BiH. Marušič o tem pravi: "Mislim, da bi Hrvaška morala v dogovoru s Srbijo narediti določen napor, da se izboljša pretočnost prometa in kapitala na način, da to ne bi imelo posledic za gospodarstvo in turizem."

Kaj pa čakanje pred cestninskimi postajami?

Zanimalo nas je tudi to, zakaj hrvaški prometni strokovnjaki in tudi hrvaški mediji kritizirajo triurno čakanje na meji, medtem, ko triurno čakanje pred cestninskimi postajami označujejo kot dobro za hrvaški državni proračun? "To ne drži. Kritizirali smo zastoje" pravi Marušič, ki v tem primeru celo do določene mere zagovarja gneče na mejnih prehodih, saj so na ta način razbremenjene hrvaške avtoceste. Prav zaradi nepreglednih kolon vozil, ki se vsako poletje ustvarjajo na hrvaških avtocestah. Hrvaški so se namreč pred volitvami obetale vinjete, a so izračunali, da se jim bolj splača pobirati cestnino, ki so jo pred poletjem še močno zasolili.

Foto: Zeljko Hladika/PIXSELL cestnina Hrvaška

Uvedel bi enotno hrvaško-slovensko vinjeto

Marušič je podpornik vinjetnega sistema, še bolj elektronskih vinjet, za Slovenijo in Hrvaško pa ima tudi lasten predlog. V sklopu delovne skupine, ki je naredila projekt dobičkonosnosti vinjet na avtocestah, je predlagal, da bi s Slovenijo, kot primer dobro sosedskega sodelovanja v prometu, uvedli enotne skupne letne vinjete po ceni 1.000 hrvaških kun, oziroma 135 evrov. Tovrstna vinjeta bi vključevala tako uporabo avtocest, obvoznice, kot je zagrebška in tista na Reki.

"To pomeni, da bi bila vinjeta veljavna tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Brez omejitev. "To bi bila najboljša poslovna poteza obeh držav od osamosvojitve," pravi Marušič, ki meni, da bi se tem še povečal obisk Hrvatov v Sloveniji in obratno, kar bi blagodejno vplivalo na turizem v obeh državah.

Kritiki so mu odgovorili, da bi se v tem primeru Slovenci po hrvaških avtocestah vozili brezplačno. "A pozabljajo, da za vsak evro, ki ga izgubimo na avtocesti, zaslužimo tri ali pet evrov z drugimi storitvami," opozarja Marušič, ki še pravi: "Enako velja za Slovenijo. A to je stvar politike,“ pravi sogovornik in zaključuje, da večina od politikov tako ali tako nikoli ni naredila ničesar odmevnega v realnem sektorju.