"V življenju se dogajajo napake in iščejo se krivci. Ko krivite Gurs, je tako kot bi krivili mene, da sem kriv, ker se je ulilo," pravi minister za okolje in prostor Roko Žarnić. Izpostavlja, da smo najbolj krivi lastniki sami, ker ne skrbimo za svojo nepremičnino.
Zakon določa le en rok, to je do kdaj se lahko podajo pripombe na model vrednotenja.
Lastniki, ki menijo, da je bila njihova nepremičnina ocenjena previsoko ali prenizko, pripombo podajo pisno z ustreznim obrazcem ali prek spleta.
Glede podaljševanja roka pa je Seliškar dejal: "Če se število prejetih pritožb ne bo povečevalo, datuma ne bomo prestavili."
To pomeni, da ostaja 25. november. Ostale podatke bo mogoče spreminjati praktično kadarkoli, a najkasneje do napovedanega nepremičninskega davka.
Lastnike, ki napak ne bodo popravili, Gurs pa bo ugotovil neskladja v podatkih, bodo pozvali, naj z vprašalnikom dopolnijo podatke: "Če se v 30 dneh lastnik ne bo odzval, sledijo sankcije," pravi Seliškar.
Pojasnjuje, da bo v tem primeru zadevo prevzela inšpekcija.
"Delal sem strokovno in z veliko vnemo," pravi generalni direktor Gursa Aleš Seliškar in dodaja, da se ga lahko zamenja, a zadeve se ne bodo spremenile. Priznava, da je nekaj napak tudi na njihovi strani, in se zanje tudi opravičuje lastnikom.
Primer težav z lastništvom pa je ponazoril: "Imamo žensko, ki deduje polovico nepremičnine in se v zemljško knjigov vpiše z dekliškim priimkom. Se poroči in deduje še drugo polovico nepremičnine, a tokrat se vpiše z novim priimkom. Nihče je ne opozori, in za take podatke morate poskrbeti sami."
Tiste, ki so že urejali podatke o lastništvu ali pa jih še bodo, pa Seliškar opozarja: "Če uredite podatke pri nas, to ne pomeni, da bodo urejeni tudi v zemljiški knjigi." Ministra Žarnića žalosti, da v vsej zmedi niso na pomoč priskočili tudi z občin.
Obvestilo je tudi opozorilo
Seliškar poudarja, da je obvestilo o poskusni vrednosti nepremičnin lastnikom opozorilo, da je treba nekaj narediti. Žarnić pa dodaja: "Moramo razumeti, da je naša lastnina naša odgovornost. Ne državna!" Oba izpostavljata, da smo lastniki odgovorni za svojo lastnino, oni pa le kažejo na napake.
Seliškar pravi, da s popisom niso zadovoljni, ker so podcenjevali število pričakovanih napak: "Da bo toliko neurejenih zadev v zamljiški knjigi, nismo pričakovali."
Seliškar je na tiskovni konferenci tudi potrdil, da so na začetku imeli težave z aplikacijo in da ne vedo, za koga se podatki niso popravili. A poudarjajo, da so tovrstne težave zaznali samo okoli 4. in 5. oktobra.
Zdaj so menda te težave že odpravljenje. V aplikaciji je sicer shranjenih okoli 80 milijonov podatkov: "Če upoštevamo še datume, indekse, se ta številka hitro podvoji," pravi Seliškar.
"Ni fer, da se vse prevali na Gurs"
"Ko se bomo na vladi pogovarjali o odgovornosti, bom povedal, da ni fer, da se vse prevali na Gurs," pravi Žarnić in dodaja, da bi skupna evidenca nepremičnin že lahko obstajala, če se zakon leta 2006, ki se je pripravljal, ne bi preprosto spravil v predal (želeli so le tehnično združiti evidence nepremičnin).
Izpostavlja tudi, da je sedanji informacijski sistem zastarel in precej omejen. "Lahko pride tudi do kolapsa," pravi Seliškar. Za novega, ki bi sicer zelo poenostavil zdajšnja opravila, bi morali odšteti okoli 20 milijonov evrov.
Glede popisa in črnih gradenj pa na Gursu pravijo, da so oni tam zato, da nepremičnine evidentirajo. Za ugotavljanje, ali gre za črne gradnje ali ne, pa se morajo ukvarjati inšpekcijske službe (njihova naloga je, da preverijo, ali nepremičnina ima gradbeno in uporabno dovoljenje – ti podatki se dobijo na upravni enoti).