Ker je Agencija Republike Slovenije za okolje v zadnjih letih zavrnila okoljevarstvena dovoljenja 14 odlagališčem komunalnih odpadkov, so ta primorana v največ treh letih prenehati odlagati smeti. Nekatere občine so že, druge pa zato še bodo prisiljene poiskati bolj oddaljena odlagališča. A pri odvozu smeti se dogaja, da se odpadki vozijo tudi čez vso državo namesto na bližnja še delujoča odlagališča. To pa močno draži cene odvoza za uporabnike.

Smeti gor in dol po državi

Poglejmo si primer nekaterih gorenjskih občin. Čeprav imata dovoljenje za obratovanje odlagališči na Jesenicah in v Tržiču, številne občine smeti vozijo v Prekmurje in na Dolenjsko. Na Štajerskem delujeta odlagališči v Celju in Slovenski Bistrici. Vseeno številne občine smeti odvažajo v Leskovec pri Novem mestu. “Za odvoz odpadkov na oddaljeno odlagališče smo se odločili po tem, ko je prenehalo obratovati bližnje odlagališče Dogoše. Najustreznejši ponudnik je bil izbran na podlagi javnega naročila,” pojasnjujejo na Občini Ruše.

Stroški letijo v nebo

Občina Idrija je morala že septembra 2009 zaradi prepovedi odlaganja odpadkov na občinskem odlagališču poiskati novega. Do takrat so posamezniki vključno z okoljsko dajatvijo in občinsko rento plačevali 0,90 evra na osebo. “Od takrat pa cena, ki jo plačujejo občani ter vključuje prevoz mešanih komunalnih odpadkov, logistiko, obdelavo in odlaganje ter okoljsko dajatev, znaša 2,30 evra na osebo,” pojasnjujejo na Komunali Idrija.

Odlagališča zapirajo vrata

Odločitev, kje se odlagajo odpadki, sprejemajo posamezne občine. Te za to izberejo koncesionarja na javnem razpisu. Ključni dejavnik je cena, ne pa bližina odlagališča, zato se dogaja, da odpadki potujejo čez vso državo. Odlagališča, ki ne dobijo okoljevarstvenega dovoljenja, morajo v treh letih zapreti svoja vrata. O tem na koncu odloči ministrstvo. Če odločbe o zapiranju izvajalci ne spoštujejo, jim lahko inšpektorji izdajo denarno kazen od deset tisoč evrov do največjega zneska sto tisočakov.