“Zastopnik mi je ponudil računalniški tečaj, ki stane skoraj 1.700 evrov. Podpisal sem pogodbo, ob tem pa mi je dejal, da bo ta, če vpisnine ne bom poravnal, nična. Ko sem po tehtnem razmisleku uvidel, da je tečaj zelo drag in da ga ne bom imel časa obiskovati, sem se odločil, da položnice ne poravnam,” nam je razložil M. Š. (podatke hranimo v uredništvu).
Dolžan plačati kazen
Bralec je priznal, da pogodbe vpričo zastopnika ni prebral, zastopnik pa naj ga tudi ne bi posebej opozoril na 21. člen, v katerem piše, da lahko od pogodbe v 15 dneh odstopi le pisno. Tega ni storil, ker je menil, da zadostuje, če položnice ne plača. “Dva dni po preteku 15-dnevnega roka so me klicali, da zamujam s plačilom. Povedal sem, da nisem plačal, ker sem si premislil, nato pa so mi dejali, da sem v tem primeru dolžan plačati pogodbeno kazen. Ta znaša 30 odstotkov cene tečaja, kar je več kot 500 evrov,” je
povedal bralec.
Sankcije. Policisti se z elementi obligacijskega prava, ki imajo ob zlorabah lahko tudi znake kaznivih dejanj, srečujejo vsakodnevno. “Najpogosteje obveznosti iz pogodb niso ali so le delno izpolnjene,” je povedal Bartolo Lampret s Policijske uprave (PU) Maribor. “Pisna pogodba je dokaz o dogovorjenem. Če se pojavijo odstopanja med dogovorjenim in zapisanim, sledijo sankcije, zgodi pa se lahko tudi, da je pogodba neveljavna,” pa je pojasnila Milena Trbulin s PU Celje.
Pogodb ne preberejo
“Stranki smo pojasnili, da bi nas o odstopu morala obvestiti pisno, saj to piše tudi v pogodbi. A nas ni, zato je dolžna plačati kazen,” je dejala Anita Podlesnik, koordinatorka poslovanja v Šoli 2F iz Maribora, kjer vsako leto organizirajo veliko tečajev. Dodala je, da se s primeri, ko stranke pogodb ne preberejo, srečujejo zelo pogosto.
Pogosto zavajanje
“Zakon potrošniku daje možnost, da v 14 dneh od sklenitve pogodbe od nje odstopi, ne da bi mu bilo treba za to navesti razlog,” so pojasnili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). “V konkretni pogodbi je bila ta možnost dana, bolj problematična pa je sklenitev pogodbe zunaj poslovnih prostorov, saj potrošniki pogosto prejmejo pomanjkljive ali celo zavajajoče ustne informacije, na podlagi katerih sklenejo pogodbo, a jih pozneje ne morejo dokazati,” je opozorila Mateja Videčnik z ZPS. Na ZPS so se strinjali, da je pogodbena kazen v konkretnem primeru visoka, a pristavili, da jo podjetje določi samo. “Zato pred vsakim podpisom natančno preverite vsa pogodbena določila,” so svetovali potrošnikom.