Kot smo pisali včeraj, je po nizu nenavadnih dogodkov v centralni depotni družbi ATVP izvedla nadzor v družbi KDD, ki ima široka pooblastila za urejanje trga z vrednostnimi papirji, in odvzela glasovalne pravice petim največjim družbenikom KDD. Na podlagi še ene odredbe ATVP je uprava KDD decembra izpeljala še dokapitalizacijo družbe in praktično razlastninila največje lastnike. Zadeva je na upravnem sodišču, poteka pa še nekaj drugih sodnih postopkov glede dogajanj v ozadju. 

Vsi dogodki lanskega leta kažejo na to, da je ATVP tudi v nekaterih drugih primerih sledila predlogom uprave KDD in lastnikov niti ni vključila v sam postopek. "Institucionalno tragično je, da so se vse nepravilnosti, na katere smo opozarjali lastniki KDD dogajale pred očmi ATVP. Ko članoma uprave nisem želel dati lastniškega deleža in sem začel spraševati od kod enormni zneski za odvetniške storitve, so mi grozili, da se mi bo zgodil ATVP," pravi Srečko Kenda, do nedavnega največji lastnik KDD-ja in torej bivši predsednik nadzornega sveta družbe. Z odvzemom glasovalnih pravic se je ATVP tudi "zgodil".

Podlage, ki to niso

Na ATVP konkretnih zadev ne komentirajo. Pravijo pa, da v primeru kršitev, ki jih odkrijejo v morebitnem nadzoru centralne dopotne družbe, ukrepajo "v skladu s svojimi pooblastili in na podlagi določb Uredbe CSDR, Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter Zakona o trgu finančnih instrumentov." Na ločeno vprašanje kje je v slovenski zakonodaji podlaga, da lahko odvzamejo glasovalne pravice družbenikom družbe z omejeno odgovornostjo, pa med drugim niso odgovorili. 

Razkrivamo Država jim je zaupala vaše delnice, oni pa ...

Kenda je zaradi nenavadnega ukrepa ATVP zaprosil za pravno mnenje Inštitut za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti. Docentka Bruna Žuber in Rajko Pirnat ugotavljata, da tak ukrep, po zakonu o finančnih instrumentih, kot ga navaja ATVP, za d.o.o.-je sploh ni uporabljiv. Sploh pa za centralno depotne družbe ta zakon ne predvideva prepovedi izvrševanja glasovalnih pravic, zato zanj ni bilo zakonske podlage.

Po njunem mnenju evropska uredba pri samih sankcijah določanje pravil prepušča državam članicam. Slovenija pa teh podlag nima, zato je ATVP kot nosilec javne funkcije prevzel vlogo zakonodajalca, »kar je ena hujših ustavnih kršitev«. Posledica tega pa bi bila neomejeno samovoljno ravnanje ATVP na eni strani in na drugi strani popolna pravna nepredvidljivost za vse tiste, ki bi jim ATVP ukrepe izrekala, ugotavljata strokovnjaka. 

Foto: Profimedia javna uprava javni uslužbenec birokracija papirologija

Kdo je primeren in kdo ni primeren?

Zakaj je agencija sploh ukrepala? V obrazložitvi odredbe, ki se sicer tajna, naj bi bil ključni razlog za ukrepanje ta, da mora KDD zagotoviti takšne družbenike, ki ne izvajajo nadzora nad upravljanjem KDD, bodisi takšne družbenike, ki bodo primerni za izvajanje nadzora nad KDD. Torej kdorkoli, ki po mnenju ATVP ni primeren, kot lastnik ne bi smel vplivati na to kaj uprava družbe, katere lastnik je, sploh počne. Kar lastniki niso smeli dati niti izjave v postopku in torej vanj niso bili vključeni, je s takšno odredbo dal zeleno luč upravi KDD, da si sama oblikuje lastniško strukturo. 

Pravna strokovnjaka sta v svojem pravnem mnenju več kot jasna, da niti v evropski uredbi, na katero se sklicuje ATVP, ni predvidenega ukrepa prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic, zoper lastnike, ki bi jih ATVP morda smatrala za neprimerne. Razlogi, da lastnikom ni priznala statusa stranskega udeleženca v samem postopku pa popolnoma napačni in bistveno odstopajo od ustaljenih stališč ustavno sodne prakse. 

"Menimo, da v obravnavani zadevi ni izkazana skrbnost »povprečno skrbnega uradnika«. Do obeh protipravnih ravnanj je prišlo znotraj enega samega postopka. V postopku je bil odrejen ukrep, za katerega ni zakonske podlage, subjektom, na katere se je ukrep nanašal, pa je bila odrečena pravice do stranske udeležbe, kljub izrecno podani zahtevi za vstop v postopek," navajata strokovnjaka in skleneta, da je odredba ATVP "oblastna", "enostranska", z njo je bila kršena ustava, izrek takšnega ukrepa brez vsakršne pravne podlage pa nerazumno odstopa od določb materialnega prava in sodne prakse. Po njunem mnenju je z vidika pogojev za odškodninsko odgovornost države izkazana "kvalificirana protipravnost". Z drugimi besedami, družbeniki, ki jim je ATVP odvzel glasovalne pravice, KDD pa jih je nato praktično razlastil, imajo velike možnosti za uspeh z milijonskimi tožbami proti državi. Do teh pa bo brez dvoma prišlo. 

dezurni@styria-media.si