Kurjenje kresov je včasih reševalo življenja. Danes ostaja lepa tradicija, ki pa ob neprimernem ravnanju ogroža naše življenje in okolje.

“Kurjenje lesa, tudi na prostem, je eden od zelo pomembnih virov onesnaževanja zunanjega zraka,” opozarjajo na Direktoratu za okolje. Dodajajo, da izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroča številne bolezni, najpogostejše posledice so med drugim srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, rak in povečano tveganje za umrljivost novorojenčkov.

“Kurjenje kresov ob praznikih je zato škodljivo, zlasti zato, ker je les, ki se kuri, praviloma vlažen. Še hujše posledice nastanejo, če se poleg lesa na kres naložijo različni gorljivi odpadki, kot so avtomobilske pnevmatike, kemično obdelani ostanki pohištva in stavbnega pohištva ter druge gorljive snovi,” pravijo.

Ne odlašajte s klicem na 112

Na Upravi RS za zaščito in reševanje pozivajo, da upoštevamo njihova priporočila. “Vse, ki boste ob 1. maju kurili kresove, predvsem pa organizatorje javnih prireditev s kresovanjem, pozivamo, da upoštevate pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju. Na javnih prireditvah s kresovanjem morate organizirati požarno stražo, ki jo lahko opravljajo samo gasilci. Če vam pri kresovanju ogenj uide izpod nadzora, pa takoj pokličite klic v sili 112!” pravijo.

Vsi, ki boste ob prvomajskih praznikih kurili kresove v naravnem okolju, morate upoštevati naslednje:

• kurišče mora biti obdano z negorljivimi materiali (s peskom, kamni, opeko, kovino, na primer);
• prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi; 
• kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda in vsaj 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov,    
• kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi;
• v času gorenja kresa mora biti vedno nekdo prisoten;
• pri kurjenju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin (bencina, na primer) ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene 
• pline (avtomobilske gume, na primer);
• ob vetrovnem vremenu odsvetujemo prižiganje kresa; ob premočnem vetru pa je treba kurjenje kresa prekiniti; 
• po kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, kurišče pa prekriti z negorljivim materialom (s peskom ali z zemljo, na primer ).

Tristo let turških vpadov

Turki so v 15. stoletju začeli širiti svoje ozemlje Osmanskega cesarstva in zavzeli Balkanski polotok. Ljudje na današnjem slovenskem ozemlju so v 300 letih doživeli številne vpade turške vojske, v tem času pa so med drugim razvili obveščevalno mrežo, ko so s kurjenjem kresov na hribih opozarjali dolino na prihajajočo nevarnost.

anja.scuka@zurnal24.si