"V zadnjem obdobju sta se v zaporih zgodila dva izredna dogodka, ki sta močno zaznamovala slovenski medijski prostor in ustvarila vtis, da je v slovenskem zaporskem sistemu vse narobe," so v izjavi za javnost zapisali direktorji zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma. Pod izjavo so se podpisali Zoran Remic, Jerica Lipec, Tadeja Glavica, Janja Pahor Mohorič, Miran Candellari in Bojan Majcen.
Podpisani poudarjajo, da je slovenski zaporski sistem "pravzaprav zgleden primer, kako naj bi sodoben evropski zaporski sistem v demokratični družbi izgledal".
Prepričani so, da zadnjih izrednih dogodkov ne gre "generalno pripisati slabi varnostni situaciji v slovenskih zaporih, saj gre za različni situaciji in ni med njima nikakršne vzročnosti, čeprav sta se odrazili v sosledju. V Kopru gre pravzaprav za prvi pobeg od izgradnje," izpostavljajo. Možnost pobegov je nemogoče izničiti ne pri nas ne drugje po svetu.
"Napad na pravosodnega policista na Dobu obžalujemo in dodajamo, da so bili v raznih stiskah tudi drugi posamezniki, ki so bili v našem sistemu napadeni v preteklih letih. To je del našega poklica in tega se zavedamo. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da tovrstne dogodke preprečujemo in prevencijsko storimo vse potrebno, da možnosti tovrstnih dogodkov zminimaliziramo."
"Potrebujemo več osebja, predvsem pravosodnih policistov, pozdravljamo sprejetje posebne kolektivne pogodbe za zaporske delavce, podpiramo zagotovitev materialnih sredstev za izboljšanje prostorskih pogojev, posodobitev tehnične in osebne opreme."
"Sistem je potreben pomoči politike"
Ni prvič, da se takšni dogodki "izrabljajo za javno diskreditacijo sistema kot takega". "Sistem ni kolabiral, je pa potreben pomoči politike v smislu zagotovitve ustreznih materialnih, predvsem finančnih sredstev za nove zaposlitve in opremo," opozarjajo.
Poudarjajo, da je temeljni element strokovnega dela z zaprtimi osebami socialna interakcija na različnih ravneh. Da bi lahko zaprte osebe ustrezno usmerili in učili družbeno sprejemljivega vedenja, bi potrebovali dovolj strokovno usposobljenega osebja, na kar redno opozarjajo. "Država se je obnašala mačehovsko in v sam zaporski sistem ni vlagala. To se danes odraža v starih in dotrajanih zaporskih zgradbah, stari in dotrajani opremi ter izredno slabih kadrovskih razmerah. Ne gre torej za odgovornost generalnega direktorja v tem ali preteklih mandatih, gre za odgovornost države, politike," so bili jasni podpisani.
Kadrovski stiski so botrovala tudi odprtja novih oddelkov v zaporu na Dobu in forenzičnega oddelka v Mariboru, pričetek varovanja sodne palače v Ljubljani ter odhodi delavcev iz sistema, "ki ni več privlačen in cenjen, kot je bil včasih". Na to je opozarjalo tako vodstvo zaporov kot sindikat, a pretekle vlade za to niso imele posluha.
Delo v zaporskem sistemu je specifično in odgovorno. Direktorji menijo, da njihovi zaposleni svoje delo odlično opravljajo, a zaradi "kadrovskega primanjkljaja porabijo preveč energije, kar se odraža tudi v izgorelosti, bolniških odsotnostih ter na splošno v osebnem počutju".
»S sindikati in sindikalnimi predstavniki želimo nadaljevati konstruktiven, tvoren socialni dialog kot edini primeren način reševanja problemov v sistemu.«
Narejeni so bili pomembni koraki
Izpostavili so premike, ki so se zgodili v zadnjih štirih letih pod vodstvom sedanjega generalnega direktorja, in sicer sprejetje kadrovskih normativov, izdelavo strategije izvrševanja kazenskih sankcij, napovedano gradnjo ljubljanskega zapora, prenovo zapora na Igu, izdelavo in posodobitev številnih strokovnih programov. Navedli so še novelo krovnega zakona, poenoten hišni red ter posodobitev Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov. "Pomembni koraki so bili torej narejeni v preteklih štirih letih, zatorej dva izredna dogodka v zaporih ne gre enačiti s tem, da je vse narobe."