"Ko gre človek na ogled po zaporu in po hodnikih, ugotovi, da je grozno biti zaprt. Prenapolnjeno je in zaprt si z ljudmi, ki jih niti ne poznaš," o svoji izkušnji ob obisku zapora na Povšetovi ulici pove Mirjam Kopše, vodja današnje delavnice Zavoda Voluntariat. Tudi ta izkušnja je spodbudila idejo, da bi zapornikom v času prestajanja kazni pomagali pri spodbujanju kreativnosti.

Tako je danes približno 15 prostovoljcev (tudi iz tujine) že v dopoldanskih urah začelo pomagati trem zapornikom pri urejanju zapuščene zelenice pred zaporom. Skupaj so zelenico spremenili v vrt, in sicer po principu permakulture, katere bistvo je načrtovanje vrta s posnemanjem vzorcev iz narave. Na vrtu bodo zaporniki lahko med odštevanjem dni do izpusta na svobodo v prihodnje pridelovali zelenjavo. Naredili so dve klasični gredici, eno gredico pa po načelih permakulture.

Največ delajo v mizarski delavnici

Če bodo zaporniki imeli motivacijo za delo na vrtu, bodo razmislili tudi o uvedbi izobraževalnih aktivnosti znotraj nacionalnih poklicnih kvalifikacij za program vrtnarja. Za zdaj sicer največ zapornikov opravlja hišna dela ali pa so zaposleni v mizarski delavnici, nam je povedala Simona Tripkovič Drev iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Priznava, da kaj dosti zapornikov ni zaposlenih ter da ponudbe od zunaj primanjkuje. Poleg tega se številni na začetku težko sprijaznijo s prehodom iz prostosti v zapor ter slovesom od družine, kar se posledično pozna na njihovi motivaciji za delo.

Želijo jim dati priložnost za delo

"To je neke vrste pilotni projekt. Če bo motivacija zapornikov velika, bomo nadaljevali," pa nam je povedal Urban Presker, vodja mladinskih programov v Zavodu Voluntariat in eden od udeležencev današnje akcije pred zaporom. Kot je pojasnil, je ideja pravzaprav že stara, saj so bili prav na tem mestu včasih že vrtovi. "Mi le obnavljamo to, kar je enkrat že bilo. Že pred leti so prodajali zelenjavo. Prva akcija bo le na treh gredicah – začeli bomo počasi, da vidimo, kaj se da narediti," je predstavil pričakovanja. Do popoldneva so sicer zasadili 12 sadik, med drugim blitvo, radič, motovilec in grah.

In zakaj je pri sodelovanju z zavodom za prestajanje kazni prevladala prav ideja o vrtnarstvu? Presker pravi: "Ta akcija se mi je zdela zanimiva in profitabilna v smislu, da bodo kasneje vidne posledice. Treba je vedeti, da so v zaporu čisto normalni ljudje, ki bodo, ko bodo prišli ven, imeli manj priložnosti za delo. Tako pa bi morda lahko postali vrtnarji ..."