374 podpisnikov je ministrstvu za kmetijstvo, oziroma ministru Dejanu Židanu poslalo dopis, v katerem zahtevajo, da ukrepa "proti GSO koruznim poljem v Sloveniji".

Foto: dekalb dekalb "Nismo vedeli, da smo žrtev GSO koruze v Sloveniji že 10 let. Monsanto preko Slovenskih podjetij že dolgo prodaja svoja GSO semena, ki jih skrije pod naziv hibridna koruza. Znamki Dekalb in Gold Country smo odkrili v Agrosaatu s sedežem v Škofljici in s podružnicami v Pomurju in na Štajerskem," v imenu podpisnikov pravi Božo Žabjek. "Obe znamki GSO koruznih semen boste našli na uradni strani Monsanta, kar pomeni, da trditve ne boste mogli ovreči." 

Monsanto prodaja tudi klasična semena

"Glede na napisano vam sporočamo, da so vsi hibridi koruze in sorte pšenice, rži, ječmena in ostalih rastlinskih vrst, ki jih trži podjetje Agrosaat žlahtnene s klasičnimi metodami žlahtnenja, oziroma ne vsebujejo genov drugih rastlinskih vrst ali drugih organizmov," odgovarja direktor podjetja Agrosaat Simon Grmovšek, ki poudarja, da velike žlahtniteljske hiše, med njimi tudi Monsanto prodajajo obe vrsti semen,  transgene za ameriški trg in klasične za evropskega, oziroma za tiste trge, ki GSO ne sprejemajo.

V EU trenutno dovoljena ena vrsta gensko spremenjene koruze

V Evropski uniji je v tem trenutku za pridelavo dovoljena zgolj gensko spremenjena koruza MON810. Ta se prideluje za krmo za živali v Španiji, na Portugalskem, Češkem, 
Slovaškem in v Romuniji. Foto: Shutterstock Suša

Interesa za gojenje GS koruze pri nas ni

V EU je v fazi pridobivanja dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin še šest koruz z oznakami MON810 (ponovna odobritev), 1507, Bt11, GA21, 59122 in 1507x59122. Med tem, ko je podjetje Syngeta pred dnevi umaknilo vlogi za dovoljenje za pridelavo za koruzi z oznakama MIR604 in Bt11xMIR604xGA21. Slovenija je zahtevala geografsko izključenost za pridelavo na celotnem ozemlju države, za vseh osem gensko spremenjenih koruz.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, "Do sedaj še nismo prejeli nobene vloge za pridelavo gensko spremenjenih rastlin na območju Republike Slovenije," pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Stroga regulacija in nadzor

"Mnogi si napačno prestavljajo, da je trgovina s semeni prosta in lahko vsakdo počne kar ga je volja. V resnici je semenarska dejavnost močno regulirana in kontrolirana s strani posameznih držav, kajti vsako seme, ki pride na trg mora biti odobreno s strani inštitucij, ki imajo pooblastilo države kjer seme prvič pride na trg," še pravi Grmovšek.

V Sloveniji nadzor izvaja Kmetijski inštitut Slovenije. Prisotnost GSO v koruzi in oljni ogrščici v Sloveniji spremlja kmetijska inšpekcija, ki redno jemlje vzorce v semenarskih obratih, v trgovinah s semeni in tudi pri kmetih. Prav tako se kontrolirajo pridelki katere pridelovalci prodajo predelovalni industriji.

dezurni@zurnal24.si