"Škode se še ne da oceniti, ker je stanje še nejasno. Končna sanacija pa bo trajala pol leta ali celo več," je povedal Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana (EL), ki je imelo včeraj zvečer brez napetosti še okoli 20.000 odjemalcev.

"Najkasneje v 14 dneh bomo vzpostavili zasilno stanje, da bodo vsi dobili napetost," je še povedal Ribič, a dodal, da je že zdaj jasno, da bo električno omrežje do končne sanacije nestabilno in z več izpadi, na to pa se morajo pripraviti predvsem podjetja.

Na Primorskem do tri leta

Dolgotrajno sanacijo napovedujejo tudi v drugih elektropodjetjih. V Elektru Primorska pravijo, da bodo za začasno sanacijo potrebovali še dva ali tri mesece, za popolno pa dve ali tri leta. Najnujnejšo oskrbo za še okoli 9.000 odjemalcev pa bodo zagotovili do konca tega ali začetka drugega tedna.

Na območju Elektra Celje je bilo v torek popoldne brez napajanja še dobrih 4.000 odjemalcev, elektriko pa jim želijo zagotoviti vsaj do konca tedna, a pravijo, da morajo za to naprej dobiti kabel. Za celotno sanacijo naj bi tudi na Celjskem in Gorenjskem potrebovali še vsaj nekaj mesecev. Na Gorenjskem je brez elektrike še 251 odjemalcev.

Škoda že v milijonih evrov

Elektropodjetja so naredila tudi prve ocene škode, infrastrukturo pa morajo imeti po zakonu zavarovano. Na območju EL naj bi bilo škode za med 5 in 10 milijoni evrov. V Elektru Maribor, kjer imajo brez elektrike še dobrih 7.000 odjemalcev, pa so povedali, da lahko govorijo o večmilijonski škodi: "Ujma pred petimi leti, ki je bila po prvih ocenah manj obsežna kot sedanja, je povzročila 3,2-milijonsko škodo." Po zadnjih podatkih Elektra Slovenije (Eles) je na daljnovodih poškodovanih 30 stebrov, devet odstotkov daljnovodov pa trenutno ne obratuje.

Poskušali s pregrevanjem

V vseh podjetjih zatrjujejo, da se škode ob takem žledu ne bi dalo preprečiti. "Vse poškodbe so izključno posledica žleda," so izpostavili tudi na Elesu in dodali, da je to povzročilo do petkrat večjo obremenitev od projektirane. V EL so vodnike poskušali rešiti s pregrevanjem, torej povečevanjem napetosti v kablih, vendar to tehnično ni bilo mogoče na vseh, hkrati pa bi se lahko zaradi spremembe napetosti pokvarile naprave pri odjemalcih.

Nekaj težav bi lahko rešilo kabliranje, vendar v EL opozarjajo, da to na ruralnih območjih ni ekonomsko upravičeno, hkrati pa imajo hude težave z umeščanjem kablov v prostor. Opozorili so, da je slovenska zakonodaja pri tem rigidna in da računajo, da bodo lokalne skupnosti do tega po zadnjih dogodkih bolj razumevajoče.

Tudi Primož Može s katedre za metalne konstrukcije na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je zavrnil domneve, da so se daljnovodi podrli zaradi slabe kakovosti stebrov, čeprav meni, da bodo za natančnejše ocene potrebne dodatne analize. "Zelo lepo so se povili in se niso zlomili," je ocenil videno na fotografijah in pojasnil, da to pomeni, da je bilo za izdelavo stebrov uporabljeno kakovostno jeklo.