Kalvarija 58-letnega Dejana Skrta, po rodu iz Kanala ob Soči, se je začela pred devetimi leti, ko je zaprl podjetje v Sloveniji, ki se je ukvarjalo z gradbeništvom in inženiringom. Kot nam je pojasnil, mu med tedanjo gospodarsko krizo številni naročniki niso plačali računov, "celo država mi še vedno dolguje DDV".

Iskali so ga s tiralico

Sam takrat ni plačal 6400 evrov štajerskemu proizvajalcu oken in vrat, "ker dela niso opravili, kot bi morali". Podjetje ga je ovadilo zaradi suma poslovne goljufije. Na sodišču so Skrta zaslišali, nato je odpotoval na Novo Zelandijo, novemu življenju naproti, o čemer je, kot pravi, obvestil preiskovalno sodnico. "Čeprav so imeli moje kontakte, so sodno pošto pošiljali na napačne naslove, zato se je vračala v Slovenijo. Notranje ministrstvo je nato za mano razpisalo mednarodno tiralico, za katero sploh nisem vedel."

Foto: Osebni arhiv Dejan Skrt Takrat, leta 2015, se je Skrt pripravljal na selitev v Indonezijo, domovino svoje bodoče žene, ki jo je spoznal na dopustu: "Slovensko veleposlaništvo v avstralski Canberri sem  po elektronski pošti zaprosil za izdajo potrdila, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze v tujini, in jim posredoval naslov v Džakarti, kamor ga lahko pošljejo."

Aretacija na letališču

Čeprav so po njegovih besedah torej vedeli kje je, so ga januarja 2019 indonezijske oblasti aretirale na letališču, po vrnitvi s počitnic v Kuala Lumpurju. "Dva dni sem bil v priporu na letališču v Džakarti, nato dva na policijski postaji ter še 20 v ekstradicijskem priporu. Tam so bile razmere obupne, na dvajsetih kvadratnih metrih se nas je stiskalo štirinajst. Spal sem na golih tleh, potrebo moral opravljati vsem na očeh, paznikom sem plačeval za vodo in nekaj grižljajev uborne hrane. Povrh tega sem bil v celici edini belec in sojetniki so mi s kretnjami nakazovali, kako mi bodo prerezali vrat."

Po 24 dneh so ga izpustili na prostost, kot sam razloži, so naši pravosodni organi prepozno poslali izročitveno dokumentacijo, in čeprav to sami zanikajo, je dejstvo, da bi lahko njegovo izročitev zahtevali samo še po redni poti, kar bi utegnilo trajati leto in pol. Ta čas bi bil Skrt v ekstradikcijskem zaporu, a se je že prej odločil za vrnitev.

Na sodišču oproščen

Javil se je na mariborskem sodišču, kjer je bil oproščen vseh očitkov. Toda z našim pravosodnim sistemom še ni opravil. Preganjalo ga je tudi ljubljansko okrajno sodišče, tokrat zaradi domnevne zlorabe izvršbe. "Zahteval sem, da podizvajalec na svoje stroške popravi napake, ki jih je naredil pri izdelavi fasade. Obtožili pa so me, da med nama ni bilo dolžniško-upniškega razmerja in da sem z izdajo računa zavedel sodišče, da je izdalo sklep o izvršbi," pripoveduje Skrt.

"Sodnica mi je najprej vabilo poslala na napačen naslov, po naključju sem ga dobil šele čez tri mesece. Potem je zadevo zavlačevala, vabila napačne priče, čeprav sem jo opozarjal na to, podizvajalcu dajala možnosti za vedno nova, dodatna pojasnila, tožilca prosila, naj preveri moje plačevanje davkov, in po epidemiji covida-19 se je obravnava morala začeti znova. Spet sem vztrajal, da je šlo za dela, ki bi jih podizvajalec moral opraviti v garanciji, zato nisem hotel ničesar plačati, vendar sem mu nazadnje, po sodničinem prepričevanju, nakazal 5.700 evrov, zavoljo svojega dobrega imena. Sojenje bi moralo biti nepristransko, pa ni bilo."

Niti za kavo

Skrt je bil obsojen na sedem mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let, a se je z odvetnikom Vidom Cepičem na sodbo pritožil – in bil oproščen. "Stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun," piše v sodbi.

In Skrt je seveda z obravnavo imel precej stroškov: priglasil je letalsko karto iz Džakarte in nazaj v znesku 1.263 evrov ter priložil račun turistične agencije, kjer jo je kupil. Pred dvema tednoma so mu res odobrili povrnitev potnih stroškov, a v višini 1,30 evra! "To še za kavo ni," je komentiral.

Obravnava nazadnje odpadla

Sodišče je svojo odločitev obrazložilo s tem, da ni dokazal, da je priletel iz Džakarte, ampak, da je tja nameraval odpotovati. In poleg tega, da ima stalno prebivališče v Ljubljani, vozovnica LPP za 90 minut vožnje pa stane 1,30 evra. In zakaj naj bi zadostovala le 90-minutna vozovnica? Ker je šel Skrt tistega dne na sodišče dobesedno pogledat na uro – obravnava je odpadla.

"Stalnega naslova nimam na Glinškovi ploščadi. Tudi sodišče je samo zapisalo, na katerem naslovu v Džakarti dejansko prebivam," je ogorčen Skrt, tem bolj, ker na drugih sodiščih doslej s povrnitvijo stroškov za letalske vozovnice ni imel težav. "Resno razmišljam, da bi sodnico, ki je znana iz zadeve Patria, tožil. Tistega 1,30 evra državi pa oprostim, če mi vrne za 25.000 evrov DDV, ki mi ga dolguje."