"Inšpektorat nima prav nobene pristojnosti dobiti identifikacije storilca prek svetovnega spleta," nam je dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar glede pridobivanja podatkov oseb, ki naj bi na socialnih omrežjih objavile sporne zapise in s tem kršile volilni molk. Dodaja: "Kar se tiče Twitterja in Facebooka – če imaš samo ime in priimek od osebe, ne moreš dobiti IP-številke, saj je ta shranjena v bazi, do katere lahko prideš le z odredbo preiskovalnega sodnika."

Letos 169 prijav, leta 2008 133 prijav

Dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve je letos v času volilnega molka sprejela 169 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. "Prijave so se nanašale predvsem na pošiljanje kratkih telefonskih sporočil (SMS), na objave vsebin na spletnih straneh, vključno s socialnimi omrežji, na delitev volilnega gradiva in na plakatiranje," so sporočili. Leta 2008 je bilo na državnozborskih volitvah v času volilnega molka skupaj 133 prijav domnevnih kršitev.

"Inšpektorat ima zvezane roke"

Inšpektorat tukaj ne more bistveno veliko storiti "in to zelo dobro ve," dodaja informacijska pooblaščenka. Kazni je torej v praksi težko izrekati, učinkovitost inšpektorata pa je zatorej do neke mere vprašljiva. "Bojim se, da je zakon tako podnormiran, da ima inšpektorat zvezane roke," pravi Pirc Musarjeva.

Do zdaj izrekli 55 sankcij

Od leta 2007, odkar inšpektorat izvaja nadzor nad omenjenim zakonom, so izrekli 55 sankcij. Od tega je bilo 19 opominov, v ostalih primerih pa so izrekli globe v skupni višini 35.500 evrov. Kot so za Zurnal24.si še povedali na inšpektoratu, so od 169 prijav za tokratne volitve proučili 50 prijav in ugotovili, da ne gre za kršitve zakona; v drugih primerih še ugotavljajo, ali obstajajo pogoji za začetek postopka o prekršku.

Zakon ni jasen

Pirc Musarjeva, sicer pravnica po izobrazbi, nas je opozorila na še en pomemben vidik zakonskih določb, zaradi katerih je po njenem mnenju v praksi nemogoče kaznovati fizične osebe. "Kar se tiče prekrškovnega prava, morajo biti kaznovalne določbe vedno napisane tako jasno, da vsak ve, zakaj lahko nekoga kaznuje. Iz zakona, ki je pravna podlaga za kaznovanje (tj. Zakon o referendumski in volilni kampanji – ZRVK), nikjer ne izhaja, da bi se lahko kaznovalo fizično osebo, ki ni del organizatorja volilne kampanje."

32. člen ZVRK namreč določa, da se z globo od 800 do 1.200 evrov za prekršek kaznuje organizator volilne kampanje, ki ne konča volilne kampanje 24 ur pred dnem glasovanja; z globo od 150 do 300 evrov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka; z globo od 120 do 200 evrov pa se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena (torej spet govorimo o organizatorju).
Kdo je organizator kampanje? Tretji člen zakona določa, da so to sami kandidati ali kandidatke, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov, politične stranke in drugi organizatorji volilne kampanje.

"Torej teoretično lahko kaznuješ samo posameznika, ki je bil najet ali je zaposlen pri organizatorju volilne kampanje in ne upošteva navodil odgovorne osebe znotraj hiše. To je klasična kaskada v kazenskem pravu – najprej pravna oseba, potem odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki dela v tej pravni osebi," razlaga pravnica.

Na posameznika leti le en člen

Edina določba, iz katere izhaja potencialno kaznovanje posameznika, je 33. člen tega zakona, kjer piše: Z globo od 150 do 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami 8. in 9. člena tega zakona oziroma lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka (10. člen).
Torej iz 33. člena sledi, da se lahko posameznika kaznuje le za uničevanje plakatov. "Z gotovostjo lahko trdim, da ta zakon ne daje možnosti kaznovanja fizičnih oseb, ki niso del organizatorja volilne kampanje – razen pri trganju in lepljenju plakatov," še dodaja Pirc Musarjeva.