Računsko sodišče je po preverjanju pravilnosti poslovanja glede omogočanja in evidentiranja odsotnosti zaposlenih dela ter učinkovitosti zavodov pri obvladovaju le te šestim zavodom izreklo mnenje s pridržkom. Pregled je opravilo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Splošni bolnišnici Novo mesto, Psihiatrični bolnišnici Begunje, Zdravstvenem domu Ljubljana, Zdravstvenem domu Celje in Zdravstvenem domu Koper v letih 2010 in 2011.

Največ nepravilnosti je nastalo zaradi nepravilnega evidentiranja prisotnosti oziroma odsotnosti javnih uslužbencev z dela ter zaradi ročnega odštevanja porabljenega letnega dopusta, kar je privedlo do napačnega stanja letnega dopusta ob koncu let, na katera se nanaša revizija. "Zaradi tega so javni uslužbenci koristili več oziroma manj dni letnega dopusta, kot bi ga lahko," je v poročilu zapialo Računsko sodišče.

Pomanjkljive evidence

Večina zavodov v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni ustrezno vsebinsko načrtovala strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev. Obenem so imeli zavodi pomanjkljive evidence sklenjenih pogodb o izobraževanju in niso zagotavljali ustreznega spremljanja izvajanja določil pogodb o izobraževanju. Z javnimi uslužbenci zavodi niso vedno sklenili pogodb o izobraževanju ali pa so bila določila pogodb glede na predpise pomanjkljiva.

Neupravičen izredni dopust

Zavodi za pravilno in upravičeno koriščenje izrednega dopusta niso imeli vseh dokazil za upravičeno odobritev izrabe izrednega dopusta. "Dva zavoda sta javnim uslužbencem odobravala dva prosta dneva zaradi darovanja krvi, čeprav ima javni uslužbenec pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače zaradi darovanja krvi (zgolj) na dan, ko prostovoljno daruje kri," ugotavlja računsko sodišče. 

Kot dodaja, zavodi tudi niso bili učinkoviti pri izvajanju ukrepov za obvladovanje različnih vrst odsotnosti zaposlenih z dela, saj niso zagotovili vseh ustreznih podlag za upravljanje odsotnosti zaposlenih z dela, niso dosledno spremljali in analizirali posameznih vrst odsotnosti v zavodu ter zagotavljali vseh ustreznih podlag za upravljanje odsotnosti javnih uslužbencev z dela. Prav tako po navedbah sodišča niso dosledno izvajali ukrepov za obvladovanje odsotnosti javnih uslužbencev zaradi zdravstvenih razlogov ter niso načrtovali, izvajali in spremljali izvajanja izobraževanj, strokovnih izpopolnjevanj in usposabljanj javnih uslužbencev.