Glede na novo plačno lestvico bo razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa ena proti sedem. Nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, ki bi bila nižja od minimalne.

Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Povišanja plač bodo v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Največja reforma plač v zadnjih 15-ih letih

"Plačna lestvica z razmerjem ena proti sedem med najnižjo in najvišjo osnovno plačo in hkratno zmanjšanje razlike v nominalni vrednosti med posameznimi plačnimi razredi plačne lestvice s štirih na tri odstotke, bo omogočila vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij, glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispevala k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti," je poudaril minister za javno upravo Franc Props. Zakon določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo, predvidene so spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. 

Funkcionarji bodo morali počakati

Funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti bodo višjih plač deležni z novim mandatom državnega zbora in novim mandatom vlade, torej po naslednjih državnozborskih volitvah. Višje izplačilo bo že s 1. januarjem prejela predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj njen mandat ni vezan na mandat državnega zbora, temveč na neposredne volitve, ki so vsakih pet let.

Nataša Pirc Musar bo tako 1. januarja prejela prvo 12-odstotno povišanje plače, ta se ji bo postopno povečevala do 1. januarja 2028. Predsednica republike je v novi plačni lestvici uvrščena v najvišji 67. plačni razred, osnovna plača v tem razredu znaša 8.821,04 evra bruto.

Koalicijski poslanci ocenjujejo, da danes sprejeti zakon izboljšuje sedanji sistem, poln anomalij. Poudarili so, da gre za največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih in da so predlog pripravili po dveletnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja. 

Predlogi SDS zavrnjeni

V opozicijski SDS pa opozarjajo na številne pripombe sindikatov in občin. Vladni strani očitajo, da ni prisluhnila vsem sindikatom. V SDS so predlagali več dopolnil, a nobeno od njih ni bilo sprejeto. Tako so predlagali, da se iz skupnega sistema plač v javnem sektorju izloči lokalna skupnost, torej plače županov in zaposlenih v občinskih upravah, da bi se plače funkcionarjev v državnih organih povišale ali znižale v skladu z rastjo ali padcem BDP.