Agencija RS za okolje (Arso) je izvedla vzorčenje na 21 mestih. Vzorce so odvzeli na porečjih rek, kjer je bilo ob poplavah največ škode, in sicer Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure. Na vseh merilnih mestih so odvzeli vzorce sedimentov in tal, na katera se je sediment naknadno naložil, ter opravili analizo vsebnosti kovin in mineralnih olj.
Rezultati kažejo, da je bil z izjemo porečij Meže in Drave sediment neonesnažen, se je pa na nekaterih območjih, kot recimo na območju ljubljanskih Sneberij, Litije in Celja, pokazalo, da so bila tla onesnažena že pred poplavami, a ni šlo za preseganje kritičnih vrednosti.
Ponekod kritične vrednosti bistveno presežene
Po besedah Janje Turšič iz Arsa se je tako z vidika sedimentov kot prvotnih tal kot najbolj problematično pričakovano izkazalo porečje Meže, onesnaćen sediment pa se je prenesel tudi v Dravo. Gre za onesnaženost s svincem, kadmijem in cinkom. Na nekaterih mestih so bistveno presežene kritične vrednosti. Najbolj je problematična lokacija Poljana na meji med občinama Mežica in Prevalje, kjer so izmerili za večkrat preseženo kritično vrednost kadmija.
Na Arsu so ugotovili, da je v Črni na Koroškem sediment manj onesnažen od prvotnih tal. Na območju Mežice in Žerjava so vrednosti v sedimentu primerljive z vsebnostjo v prvotnih tleh. Na območju Prevalj in Dravograda pa so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh.
Sežig ali posebna odlagališča
Tanja Bolte z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je povedala, da so najprej pristopili k zbiranju podatkov, kje občine odlagajo mulj in koliko ga je. Treba bo ugotoviti, ali gre za nevarne odpadke ali ne, saj bo od tega tudi odvisno, kje in kako se ga bo skladiščilo. Možne lokacije za morebitno odlaganje seidmenta so že poiskali.
Pooblaščen laboratorij je v sredo že začel odvzemati dodatne vzorce, rezultati naj bi bili znani prihodnji teden. Od tega bo tudi odvisno, kam z muljem. Nevarne odpadke bo treba namreč odložiti na za to primerno lokacijo, nenevarne pa se bo lahko uporabilo v druge namene, kot sta gradbeništvo in kmetijstvo.
Za nevarne odpadke, tako Bolte, obstajata le dve možnosti - sežig, ki je drag, saj so količine mulja ogromne, Slovenija pa sežigalnice nima, in posebna odlagališča. Na tem območju Slovenije je tako odlagališče le eno, lastnik je podjetje Tab Mežica, pogovori z lastniki o tem so že stekli.
Kako naprej?
Pristojni med ključnimi ukrepi izpostavljajo mokro čiščenje površin, da se zmanjša prašenje v okolju. Ta ukrep skladno z interventnim zakonom že poteka. Ministrstvo in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po besedah Bolte že pripravljata tudi predlog programa za izboljšanje okolja, ukrepi pa bodo vključeni v zakon o obnovi. Med njimi bodo tudi tisti, ki so bili del 15-letnega programa sanacije Zgornje Mežiške doline, zaključenega lansko leto.
Zajeli bodo pet koroških občin, poleg Črne na Koroškem in Mežice še Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd, predvidevajo pa stabilizacijo tal in preprečevanje prašenja, vnovično preplastitev cest, varna mesta za vrtnarjenje, sanacijo vrtcev. Predvideno je tudi dodeljevanje subvencij za zagotovitev varovalne prehrane javnim vzgojno-izobraževalnim in drugim zavodom. Še naprej bodo izvajali monitoring okoljskih parametrov.
Na NIJZ načrtujejo tudi razširitev programa spremljanja obremenitve triletnih otrok s svincem na celotno porečje reke Meže. Med ukrepi, potrebnimi v prvi fazi, je Ivan Eržen z NIJZ izpostavil predvsem zmanjševanje prašenja in s tem vnosa svinca z mokrim čiščenjem, tako v zasebnih prostorih, kot na javnih površinah. Javnozdravstvene ukrepe in priporočila je NIJZ objavil tudi na svoji spletni strani.
Kmetijski inštitut Slovenije je medtem pripravil navodila za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Primarni cilj je ohranjanje kmetijskih zemljišč, vrnitev rodovitnosti tal ter vzpostavitev kmetijske pridelave, je pojasnil Borut Vrščaj z inštituta. Med osnovnimi ukrepi na zelenjavnih vrtovih so odstranitev naplavljenih predmetov, grobega kamenja in mulja. Slednjega je mogoče, če ni znakov onesnaženja, razgrniti po okrasnih zelenicah, travnatih površinah ali okoli sadnega drevja. Za prehrano se sme uporabiti užitne dele rastlin, ki jih poplavne vode niso dosegle.
Dušica Majer s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pa je opozorila, da so že pripravili tudi navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih, in sicer tehnološka navodila ter navodila za ravnanje z zelenjadnicami po poplavah in poplavljeno krmo. Na voljo so na spletni strani KGZS.