V Sloveniji že zdaj nekaj otrok nima dostopa do pediatra, je opozorila Margareta Seher Zupančič iz Združenja za pediatrijo. Tako po njenih besedah na primarni zdravstveni ravni primanjkuje 70 pediatrov, tako imenovane bele lise pa se utegnejo zaradi nerazpisovanja specializacij pediatrov širiti. "Zdravnikov je premalo in mladi kolegi se odločajo za tržno zanimivejše specializacije, kar pediatrija zagotovo ni," je dejala.

Če se število specialistov pediatrov na primarni ravni ne bo povečalo, bomo lahko po njenih napovedih že kmalu zaprli vrsto dispanzerjev. "Pediatri na primarni ravni izumiramo," opozarja Seher Zupančičeva. "S tem bodo veliko izgubili že sicer zdravi otroci, kaj bo to pomenilo za kronično bolne otroke, pa si zelo težko predstavljamo," opozarja.

Eden namesto petih
Tako po njenih besedah obstajajo cela področja, kjer pediatrov praktično ni. Velike težave s kadrovsko podhranjenostjo se pojavljajo na Koroškem, v celotni Zgornjesavinjski dolini, na Gorenjskem, Celjskem in v Velenju. Zelo kmalu bodo po njenih napovedih težave nastopile tudi v Ljubljani in Beli krajini. Zdravniška zbornica po njenih besedah že nekaj let na področjih, kjer je potreba po petih novih pediatrih, razpisuje specializacijo enega pediatra.

Združenje za pediatrijo v času priprave sistematizacije dežurnih mest obuja koncept dežurnih centrov za otroke in mladostnike. Gre za združitev primarne in sekundarne obravnave otrok v času dežurstva. Dežurni centri, kjer bi bil otrok pregledan v času dežurstva, bi bili nameščeni v bolnišnicah in v neposredni strokovni povezavi z bolnišnico. Po tem modelu bi akutno obolele otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, v vsakem primeru pregledal pediater.

"To je tako varno, kot da odraslega človeka ali starostnika s simptomi infarkta pregleda ustrezno specializiran zdravnik in ne pediater," je dejala Seher Zupančičeva. Zdaj pa se dogaja, da pediatri v splošnem dežurstvu obiskujejo starostnike v domovih za ostarele, otroke pa gledajo v dežurstvu splošni zdravniki, je pristavila.